IZHODIŠČA IN PODLAGE

Izhodišča za pripravo načrta dela organov in delovnih teles za zagotavljanje kakovosti izhajajo iz smernic in standardov, ki so opredeljeni v podlagah za program dela in ki izvirajo iz:

• Zakona o visokem šolstvu (ZViS - UPB7),
• Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZViS-I),
• Resolucije o Nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2020 (ReNPVŠ11-20),
• Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (2014),
• Direktive 2005/36 ES, Direktive 2013/55 EU,
• Standardov Nursing & Midwifery Council (2010),
• Standardov in smernic za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru (2005),
• Usmeritev European Association for Quality Assurance in Higher Education (ENQA),
• Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011 – 2020 (ReRIS11-20),
• sistema vodenja kakovosti v vzgoji in izobraževanju (KzP: MODEL 2008) in s prehodom na zahteve Modela KZP 3.0,
• sistema vodenja kakovosti v skladu z zahtevami standarda ISO 9001:2008 in s prehodom na zahteve ISO 9001: 2015.

PODROČJE DELA

Proces izboljševanja kakovosti je usmerjen v:

• spremljanje in zagotavljanje celovite kakovosti v smeri doseganja odličnosti na izobraževalnem, raziskovalno – razvojnem in upravnem področju preko kazalnikov uspešnosti in učinkovitosti,
• v ohranitev mednarodne verifikacije,
• v ohranjanje in izboljševanje vzpostavljenega notranjega sistema kakovosti na fakulteti,
• v nenehne razvojne aktivnosti in spodbude po izboljševanju glede na domačo in mednarodno primerljivo prakso ter sledenje dobrim praksam izven fakultete,
• v vzpostavitev projektnih timov in kulture mrežne organizacije za spremljanje in izboljševanje kakovosti,
• v rast znanj in odgovornosti zaposlenih za doseganje ciljev in politike kakovosti.

Delo je usmerjeno v spremljanje in zagotavljanje kakovosti s ciljem dviga kakovosti v skladu z nacionalnimi in mednarodnimi priporočili, dopolnitev in nadgrajevanje kazalnikov kakovosti in postavitev ogrodja za celovito spremljanje kakovosti glede na NAKVIS, Evropske in mednarodne standarde s strokovnimi standardi NMC, ohranjanje aktivnega delovanja komisij in razvoj kulture kakovosti za nenehno izboljševanje procesov na fakulteti, dvig kakovosti s pomočjo delovanja skupine za stalno izboljševanje kakovosti (SIK) in razvoj kulture kakovosti za nenehno izboljševanje procesov na fakulteti, dvig kakovosti po posameznih opredeljenih procesih, izvedbo evalvacijskih in samoevalvacijskih postopkov skladnih s priporočili nacionalnih in mednarodnih smernic in standardov, izvajanje promocijskih dejavnosti na področju razvoja in zagotavljanja kakovosti na fakulteti, stalno izobraževanje in usposabljanje na področju kakovosti, pridobivanje izkušenj in primerov dobrih praks dela na področju razvoja in zagotavljanja kakovosti.

Fakulteta spremlja in ocenjuje kakovost dela na podlagi Pravil o spremljanju in ocenjevanju kakovosti izobraževalne, raziskovalno razvojne in upravne dejavnosti na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin. Glavni namen notranjega zagotavljanja kakovosti je izpopolnjevanje kazalcev kakovosti. Kazalniki kakovosti so izbrani glede na politiko spremljanja celovite kakovosti in se spreminjajo v skladu z letnimi načrti razvoja kakovosti. Notranje zagotavljanje kakovosti prispeva k boljšemu samospoznavanju in samorazumevanju ter služi kot pomoč pri samoregulaciji, nenehnemu izboljševanju in kreiranju nadaljnjega razvoja fakultete.

Pomembni elementi v procesu zagotavljanja in spremljanja kakovosti procesov na fakulteti so:

1. Izvajanje akreditacijskih in evalvacijskih postopkov po merilih NAKVIS – a: Fakulteta poleg lastnih kazalnikov, sledi zahtevam NAKVIS – a. Usmeritve in nadzor nad izvajanjem akreditacijskih in evalvacijskih postopkov izvaja vodstvo fakultete.

2. Vključevanje študentov v proces spremljanja in zagotavljanja kakovosti: Študentje so v proces spremljanja in zagotavljanja kakovosti študijskega procesa vključeni na več nivojih. Na eni strani poteka sodelovanje med študenti in vodstvom ter zaposlenimi na fakulteti preko Študentskega sveta fakultete, ki ima svoje predstavnike študentov v Senatu in komisijah Senata. Študenti so s svojimi predstavniki vključeni v Komisijo za študijske in študentske zadeve, Komisijo za znanstveno raziskovalno in razvojno dejavnost, Komisijo za kakovost in evalvacije, Komisijo za tutorstvo in Komisijo za disciplinske zadeve.

3. Spremljanje kakovosti kliničnega usposabljanja študentov ter izboljšanje povezanosti med teoretičnim in praktičnim znanjem: Veliko aktivnosti usmerjamo v kakovostno izvedbo kliničnega usposabljanja v učnih bazah fakultete. Študenti se v kliničnem okolju usposabljajo v okviru v naprej opredeljenih ciljev in načrtovanih kompetenc glede na predmetnik. Klinično usposabljanje poteka v majhnih skupinah (do 10 študentov), kar omogoča optimalno spremljanje vsakega posameznega študenta. Klinično usposabljanje je koordinirano s strani koordinatorjev kliničnega usposabljanja, oblikovanih je več modelov mentorstva z namenom zagotavljanja kakovostne obravnave vsakega študenta – bodočega nosilca zdravstvene nege. Model mentorstva je oblikovan glede na število kliničnih mentorjev v učni bazi. Študent po opravljenem kliničnem usposabljanju izvede evalvacijo kliničnega usposabljanja. Prav tako klinični mentorji v učnih bazah vsako študijsko leto vrednotijo sodelovanje s fakulteto na področju organiziranja kliničnega usposabljanja študentov in izobraževanja kliničnih mentorjev ter njihovo vključevanje v delovanje fakultete.

4. Tutorstvo: S študenti vzpostavljamo partnerski dialog in jim z različnimi modeli tutorstva pomagamo pri prehodu iz srednješolskega na visokošolsko izobraževanje, zlasti na področju spoznavanja profesije, vrednot in usmerjanja njihovih pričakovanj na poti do poklica diplomirane medicinske sestre/diplomiranega zdravstvenika. Na fakulteti je organiziranih več oblik tutorstva, ki zagotavljajo spremljanje študenta in njegovo napredovanje od vpisa do diplomiranja. Študentu pomagajo pri premagovanju začetniških težav in ga usmerjajo k želenemu cilju.

5. Spremljanje zadovoljstva visokošolskih učiteljev in drugih sodelavcev na fakulteti:
Učinkovitost zagotavljanja kakovosti pedagoškega procesa je odvisna tudi od norm in vrednot ter razvite kulture kakovosti visokošolskih učiteljev in drugih sodelavcev na fakulteti. Kakovosti dela znotraj namenjamo posebno pozornost. Da bi bila notranja kontrola kakovosti učinkovita, razvijamo kulturo, ki vodi v nenehno izboljševanje kakovosti načina dela. Omenjeni cilj dosegamo z izpopolnjevanjem kazalcev kakovosti zadovoljstva visokošolskih učiteljev in drugih sodelavcev. Samoevalvacija visokošolskih učiteljev in sodelavcev na fakulteti je tako integralni del reflektiranega akademskega dela in zagotavlja okvir za oblikovanje lastne definicije kakovosti, služi kot pomoč pri oceni dosežkov lastnega poslanstva in strateških ciljev ter omogoča pripravo akcijskega načrta za nadaljnje delo.

Evalvacija pedagoškega dela na fakulteti in podpornih procesov se izvaja vsako leto od delovanja fakultete. Fakulteta izvaja naslednja merjenja zadovoljstva na ravni študijskega leta:

• Študentska anketa o kakovosti izvedbe študijskega programa;
• Študentska anketa o zadovoljstvu s pedagoškim delom pri posameznih predmetih na študijskih programih;
• Merjenje obremenitev na posameznih predmetih pri študijskih programih;
• Zadovoljstvo študentov s kliničnim usposabljanjem in učnimi bazami s prilogo Naj mentor;
• Anketa za diplomante;
• Anketa o zadovoljstvu kliničnih mentorjev v učnih bazah z organizacijo kliničnega usposabljanja in s pedagoškim delom s študenti in
• Anketa o zadovoljstvu zaposlenih v pedagoški, raziskovalni in upravni dejavnosti z zaposlitvijo fakulteti.

Rezultati anketiranj se objavijo vsakoletno v Evalvacijskem poročilu o kakovosti pedagoškega in upravnega dela.