Nevrofizioterapija
 
Modul: Fizioterapija
ECTS: 10
Kontaktne ure predavanja: 30
Kontaktne ure seminar:  
Kontaktne ure kabinetnih vaj: 30
Kontaktne ure kliničnega usposabljanja: 100
Nosilec predmeta:
 
Letnik: 3. letnik
 
Nevrofizioterapija

Kontaktne ure predavanja: 30
Kontaktne ure seminar:  
Kontaktne ure kabinetnih vaj: 30
Kontaktne ure kliničnega usposabljanja: 100
Nosilec predmeta:
 
Izvajalci predmeta:
  •  
Stopnja: Visokostrokovni študijski program prve stopnje  
Semester: Zimski
Jezik: Slovenski
 
Cilji in predmetno
specifične kompetence:
Študent:
  • zna narediti oceno nevrološkega bolnika in interpretirati rezultate, na podlagi česar oblikuje ustrezen terapevtski program za različne skupine oseb z okvarami živčevja;
  • sposoben je analizirati zbrane informacije in na podlagi tega izbrati najprimernejši terapevtski postopek;
  • razumel in znal bo uporabiti fizioterapevtske metode, pristope in koncepte po načelih z raziskavami podprte klinične prakse;
  • zmožen je prepoznati in se odzvati na spremembo bolnikovega stanja; 
  • sposoben je prenašati nova spoznanja iz drugih zdravstvenih panog in jih ustrezno uporabiti;
  • vešč in spreten je pri izvedbi terapevtskih postopkov;
  • zna natančno opazovati gibanje zdravih oseb in narediti primerjavo pri osebah z različnimi okvarami.
  • pozna motorični razvoj.
 
Znanje in razumevanje:
  • zna in razume zaradi bolezni spremenjeno delovanje živčno-mišičnega sistema;
  • zna in razume temeljne nevrofizioterapevtske pristope;
  • zna in razume proces ocenjevanja bolnikovega stanja; 
  • zna integrirati in uporabiti znanje drugih terapevtskih postopkov, kot je na primer sklepna mobilizacija, mobilizacija živčevja, ročna limfna drenaža, elektro- in termoterapija;
  • spreten je pri uporabi postopkov ocenjevanja bolnikovega stanja;
  • spreten je pri uporabi in izbiri nevrofizioterapevtskih pristopov;
  • kritičen je do evalvacije uporabljenih postopkov;
  • prožen je pri prilagajanju in spreminjanju načrta obravnave;
  • razumevanje teorije in uporabe pri posameznih primerih;
  • kritično ovrednotenje in prepoznavanje z aktualnim stanjem v stroki;
  • sposoben je poiskati ustrezno strokovno in znanstveno literaturo;
  • sposoben je kritične analize zbrane literature;
  • sposoben je vključiti pridobljeno znanje v sedanji okvir znanja in spretnosti;
  • sposoben je strokovno opisati svoje delo;
  • sposoben je komuniciranja s člani širšega nevrološkega tima.
Obvezna literatura:
  • Shumway Cook, A. & Woollacott, M.H., 2001. Motor control. 2. izd. Philadelphia: Lippincott Williams & Wilkins.
  • Davies, P.M., 2004. Steps to follow. 2. izd. New York: Springer.
  • Štrucl, M., 1989. Fiziologija živčevja. Medicinski razgledi, 28, suppl. 3.
  • Lavrič, A., 1983. Klinična nevrološka preiskava. 2. dop. izd. Medicinski razgledi, 22, suppl. 6.
  • O'Sullivan, S.B. & Schmitz, T. J. eds., 2006. Physical rehabilitation. 5. izd. Philadelphia: Davis.
  • Davies, P.M. 1990. Right in the midle. Berlin: Springer.
  • Davies, P.M., 2002. Starting again. Berlin: Springer.
  • Carr, J. & Shepherd, R. eds., 2000. Movement science. 2. izd. Gaithersburg: Aspen.
  • Janko, M., 1987. Gibanje. Medicinski razgledi, 26, pp. 377–394.
Priporočljiva literatura:


Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti:

Predavanja, kabinetne vaje, klinično usposabljanje, individualno delo študentov.

Pogoj za pristop k izpitu:
  • 50% prisotnost na predavanjih
  • 100% prisotnost na kabinetnih vajah
Praktični kolokvij (70%) in poročila o delu z nevrološkim bolnikom (30%) so pogoj za opravljanje pisnega ali ustnega izpita.
 
Metode ocenjevanja:
  • praktični kolokvij (70%) in poročilo o delu z nevrološkim bolnikom (30%)
  • pisni ali ustni izpit (100%)