Splošne kompetence:
  • kritičnost in analitičnost (sposobnost analiziranja problemov ter razvijanja stroke na osnovi raziskovalnega dela, obvladanje raziskovalnih metod),
  • sposobnost celostne predstave problema (prepoznavanje problema in njegove vzročne povezanosti z dejavniki iz okolja),
  • vodstvene sposobnosti (sposobnost dolgoročnega razmišljanja, načrtovanja, organiziranja, odločanja, usmerjanja, usklajevanja in nadziranja skrbi osebe z motnjami v duševnem zdravju),
  • sposobnost timskega dela, in kakovostne komunikacije,
  • znanja in veščine operativnega in strateškega vplivanja,
  • avtonomnost, izkazovanje visoke stopnje profesionalnosti pri delu v skupnosti in v kliničnem okolju. 
 
Specifične kompetence:
  • razumevanje koncepta preventivnega dela na področju duševnega zdravja,
  • sposobnost hitrega prilagajanja znanj in veščin izzivom novih problemov ali izrednih razmer,
  • organizacijske in izvedbene spretnosti in sposobnosti za prepoznavanje, reševanje in preprečevanje problemov, ki so povezani z duševno motnjo,
  • avtonomno prepoznavanje in reševanje probleme pacienta, ki se sooča z duševno motnjo,
  • pravočasno prepoznavanje in ukrepanje pri različnih kriznih stanjih pacienta,
  • načrtovanje zdravstvene obravnave ogroženih in ranljivih skupin pacientov z duševno motnjo,
  • poznavanje splošne psihopatologije in bolezenskih sindromov,
  • poznavanje kriterijev za razmejitev med duševno motnjo in kriznim (reaktivnim) stanjem zaradi stresnih okoliščin,
  • poznavanje posledic duševnih motenj, manjših zmožnosti in vplivov na posameznika in druge v njegovem/njenem socialnem okolju,
  • poznavanje prepletenosti duševnih motenj in telesnih bolezni,
  • ocena tveganja in skrb za varnost,
  • poznavanje skupin psihiatričnih zdravil in njihovih učinkov,
  • poznavanje uspešnih in učinkovitih psihoterapevtskih metod,
  • poznavanje uspešnih in učinkovitih rehabilitacijskih metod,
  • poznavanje načel in tehnik rehabilitacijske obravnave,
  • razumeti in znati sodelovati v delovni skupini različnih strokovnjakov skupaj s pacientom in svojci v procesu načrtovanja obravnave in pri izvajanju načrta obravnave,
  • poznati načine ocenjevanja tveganja za nevarno ter tvegano vedenje ter znati ukrepati v kriznih situacijah,
  • poznati in pripraviti načrt evalvacije ukrepov in načrta obravnave,
  • razumeti načela timskega dela, posebej ustreznega in učinkovitega načrtovanja dela ter pripravljenih protokolov sodelovanja, jasnih opisov delovnih nalog, profesionalnih mej, jasnih ciljev dela, rednih ocenjevanj delovnih rezultatov, nepretrganega izobraževanja, supervizije in podpore in pri tem prepoznava lastno vlogo,
  • poznati in ceni vlogo različnih služb, spoštuje vlogo pacientov in svojcev pri izvajanju storitev in njihovem načrtovanju,
  • razumeti ključne koncepte dobrega počutja, duševnega zdravja in promocije duševnega zdravja,
  • demonstrirati zmožnost prepoznati dejavnike tveganja (rizične) dejavnike za duševne motnje, tudi socialno neenakost, slabo kakovost socialnih odnosov in protektivne dejavnike, kot je močna družinska opora,
  • demonstrirati poznavanje in razumevanje korakov in načinov, ki jih lahko naredi posameznik, da poveča dobro počutje in duševno zdravje,
  • razložiti, kako je mogoče posameznika podpreti pri krepitvi dobrega počutja in duševnega zdravja,
  • znati oceniti strategije za podporo posameznikom pri uresničevanju dobrega počutja in duševnega zdravja,
  • razumeti pravice ljudi, ki uporabljajo službe in tistih, ki nudijo neformalno podporo,
  • poznati in demonstrirati razumevanje potrebe po povezanem delovanju, sodelovanju s pacienti in svojci kot enakopravnimi partnerji, prevzemanju pravne in etične odgovornosti do pacientov in svojcev,
  • poznati vzroke, znake in obvladovanje stigmatizacije,
  • razumeti in demonstrirati v pacienta usmerjeno obravnavo,
  • razumeti in poznati ključna načela komunikacije in odnosov pri delu na področju duševnega zdravja.
 
Diplomanti s podiplomskimi znanji s področja psihiatrične zdravstvene nege se lahko zaposlijo na vseh nivojih zdravstvenega varstva. Glede na poznavanje konteksta psihiatrične zdravstvene nege v Sloveniji je jasno, da izvajalci psihiatrične zdravstvene nege potrebujejo nova znanja in spretnosti, predvsem pa morajo redefinirati lastne vloge v obstoječem sistemu. Tovrstni strokovnjaki bodo usposobljeni za psihiatrično zdravstveno nego v vseh življenjskih obdobjih in na različnih področjih zdravja. Pomembne naloge diplomantov s podiplomskimi znanji s področja psihiatrične zdravstvene nege so: sposobnost odzivanja na spremenjene potrebe na področju psihiatrične zdravstvene nege, kompetentno izvajanje rehabilitacijskih postopkov ter sposobnost spremljanja in obvladovanja pacientov.