Sodobne teorije zdravstvene nege in njihova aplikacija v psihiatrično zdravstveno nego
 
ECTS: 8
Kontaktne ure predavanja: 30
Kontaktne ure seminarja: 10
Kontaktne ure kabinetnih vaj:  
Kontaktne ure kliničnega usposabljanja: 180
Kontaktne ure drugih oblik dela:  
Nosilec predmeta: mag. Branko Bregar, viš. pred.
mag. Jožica Ramšak Pajk, viš. pred.
Izvajalci predmeta:
  • mag. Branko Bregar, viš. pred.
  • mag. Jožica Ramšak Pajk, viš. pred.
Stopnja: Študijski program za izpopolnjevanje  
Letnik: 1. letnik
Semester: Zimski
Jezik: Slovenski
 
Cilji in predmetno
specifične kompetence:
Študent:
  • osvoji osnove strukture hierarhije znanj za področje zdravstvene nege z namenom povezati abstraktno s konkretnim s poznavanjem posameznih elementov;
  • spozna teoretične modele zdravstvene nege, koncepte, njihov razvoj in različne tipe teorij;
  • seznani se z osnovnimi koncepti ter zna prepoznati modele avtoric Calista Roy (adaptacijski model), Jean Watson (model skrbi), Hildegard Peplau (model medosebnih odnosov), Dorothy Orem (model samooskrbe), RLT (model življenja) in Virginie Henderson (teorija potreb);
  • spozna in prepozna specifične potrebe pacientov z duševno motnjo in jih zna samostojno oziroma reševati skupaj z drugimi v zdravstvenem timu;
  • spozna napredne vloge, ki jih lahko ima medicinska sestra pri zdravstveni obravnavi posameznika z duševno motnjo;
  • seznani se z različnimi službami na področju duševnega zdravja in možnostmi povezovanja;
  • spozna stigmo kot dejavnik pri doseganju duševnega zdravja;
  • spozna vzroke, znake in obvladovanje stigmatizacije;
  • oceni tveganja in skrb za varnost.
 
Znanje in razumevanje:
  • Prepoznati in reflektirati vrednote, prepričanja, cilje zdravstvene nege ter ključna znanja na področju zdravstvene nege, kot osnova izboru teorij s področja kjer posameznik deluje.
  • Prepoznati možnosti uporabe teoretičnih modelov, teorij zdravstvene nege in konceptov v praksi ter jih kritično ovrednotiti.
  • Demonstrirati znanje in razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na dobro počutje in načine vplivanja na dobro počutje, zadovoljstvo in psihično stabilnost pri posameznikih in v skupinah v različnih obdobjih in v različnih kontekstih.
  • Specializant bo znal uporabiti napredna znanja s področja zdravstven nege v praksi.
  • Specializant bo razumel sodoben koncept varnosti in ga v kliničnem delu znal uporabiti.
  • Predstaviti in opisati incident ter ga s pomočjo reflektivne prakse analizirati.
  • Kritično oceniti doprinos modelov zdravstvene nege v prakso in iskati alternativne rešitve v razvoju teorije in prakse zdravstvene nege.
  • Specializant bo znal izdelati kompleksen načrt zdravstvene obravnave pacienta z duševno motnjo in pri tem vključeval pacientove zmožnosti ter druge resurse v družbi.
  • Specializant bo razumel in vključeval v v svoje delo načela timskega dela, posebej ustreznega in učinkovitega načrtovanja dela ter pripravljenih protokolov sodelovanja, jasnih opisov delovnih nalog, profesionalnih mej, jasnih ciljev dela, rednih ocenjevanj delovnih rezultatov, nepretrganega izobraževanja, supervizije in podpore in pri tem prepoznava lastno vlogo.
  • Specializant bo poznal in cenil vlogo različnih služb,  spoštoval vlogo pacientov  in svojcev pri izvajanju storitev in njihovem načrtovanju.
  • Specializant bo razumel ključne koncepte dobrega počutja, duševnega zdravja in promocije duševnega zdravja.
Obvezna literatura:
  • McKenna, H.P., Pajnkihar, M. & Murphy, F.A., 2014. Fundamentals of Nursing Models, Theories and Practice. 2nd ed. Chichester: Wiley Blackwell.
  • Fawcett, J., 2005. Middle-range nursing theories are necessary for the advancement of the discipline. Aquichan, 5(1), pp. 32-43. 
  • Meleis, A.I., 2012. Theoretical Nursing. Development and Progress. 5th ed. Philadelphia: Wolters Kuwer/Lippincott Williams & Wilkins.
  • Tomey, A.M. & Alligood, M.R., 2010. Nursing theorists and their work. Philadelphia: Mosby. 
  • George, J.B., 2010. Nursing theories: the base for professional nursing practice. Pearson. 
  • Hajdinjak, G. & Meglič, R., 2012. Sodobna zdravstvena nega. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo. 
  • Šmitek, J., 2001. Hierarhija znanja v zdravstveni negi. Obzor Zdr N, 35, pp. 163-74.
  • Ramšak Pajk, J., 2000. Hildegard Peplau in model medosebnih odnosov. Obzor Zdr N, 34, pp. 27-31.
  • Hood, L. & Leddy, S., 2005. Leddy and Pepper's conceptual bases of professional nursing. 6th ed. Philadelphia: Lippincott Williams & Wilkins. 
  • Chin, P.L. & Kramer, M.K., 2008. Integrated theory and knowledge development in nursing. St. Louis: Mosby Elsevier.
Priporočljiva literatura:

 

Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti:

Pogojev za pristop k predmetu ni.

Pogoji za pristop k izpitu:

  • 30 % prisotnost na predavanjih
  • 100 % prisotnost na kabinetnih vajah, kliničnem usposabljanju in seminarjih 
Metode ocenjevanja:
  • pisni izpit (80 %)
  • ustni izpit (20 %)