Migracijski tokovi – izziv za zdravstveno nego

V luči begunske krize in drugih migracijskih tokov se v ospredje postavlja problematika večkulturnih kompetenc zdravstvenih delavcev. Za sodobne migracijske tokove so značilne etnične, rasne, verske, razredne, identitetne in kulturne razlike. Živimo v vse bolj kulturno raznoliki družbi ter se tako soočamo z izzivi, ki jih prinaša multikulturalizem. Pri tem multikulturalizem razumemo kot etnično in kulturno heterogenost na enem območju.

Kulturno kompetentna zdravstvena nega
Problematiko multikulturalizma in izzivov v zdravstvu obravnavajo številni avtorji, ki poudarjajo, da v današnji družbi kulturno kompetentna oskrba pacientov ni mogoča brez jasnega razumevanja medicinskih sester o raznovrstnem kulturnem ozadju pacientov. Medicinske sestre imajo najbolj oseben stik s pacienti, zato se morajo odzivati na njihove kulturno pogojene potrebe, ki so povezane s kulturo, raso, etnično pripadnostjo, spolom in spolno orientacijo.

Ameriška raziskava med pacienti v bolnišnicah ugotavlja, da so pacienti iz vrst etničnih manjšin in ras obravnavani bolj pristransko. Opozarja tudi na pomanjkanje kulturnih kompetenc med zdravstvenimi delavci. V stroki in znanosti je prisotno vse večje zavedanje in znanje o tem, da na zdravje in procese zdravljenja močno vplivajo različni vrednotni sistemi pacientov ter zdravstvenih delavcev o zdravju in bolezni. Kulturno kompetentna medicinska sestra v katerikoli zdravstveni organizaciji mora prepoznati in razumeti vpliv njene lastne kulture in profesionalnih prepričanj na njeno delo ter razumeti, sprejeti in spoštovati pacientovo kulturo in temu prilagoditi zdravstveno nego.

Zaviralni dejavniki kulturne kompetentnosti in orodje za medkulturno komunikacijo
Ena od nevarnosti je nezavedno stereotipiziranje pacienta v specifično kulturo ali etnično skupino na podlagi njegovega zunanjega videza, rase, matične države ali religiozne usmerjenosti. Novejše raziskave kažejo, da so težave v komunikaciji oz. jezikovne ovire prav tako pomemben razlog, da medicinske sestre niso bile zmožne zagotoviti kulturno kompetentne oskrbe. Pri komunikaciji z osebami iz drugega kulturnega okolja je pomembna nebesedna komunikacija, ki pa je lahko v različnih kulturah raznolika. Leta 1983 so v Zdravstvenem domu San Jose (Family Practice Residency v San Jose Health Center) razvili orodje za medkulturno komunikacijo, ki ga uporabljajo še danes. Imenuje se model LEARN. Poudarek modela je na procesu izboljšanja komunikacije, kar je ključna potreba pri medkulturnih interakcijah med pacientom in zdravstvenim delavcem. Model je uporaben pri zbiranju informacij o pacientovi zgodovini.

Mednarodni projekt Soulbus
K večkulturni zdravstveni negi usmerjajo tudi smernice EFN. Na potrebe po novih znanjih in učnih vsebinah s področja multikulturalizma se odziva mednarodni projekt Soulbus (Building Social Capital by Improving Multicultural Competence in Higher Education and Labour Market), ki ga financira EU Erasmus LLP, v katerega je vključena tudi FZJ. Njegov namen je razviti in implementirati večkulturni program usposabljanja Soulbus-e-Coach za klinične mentorje in visokošolske učitelje.

Nosilka projekta je JAMK University of Applied Sciences, Finska. V konzorcij so vključene visokošolske institucije in partnerji iz kliničnih okolij z Nizozemske, iz Estonije, s Finske, iz Slovenije in s Hrvaške.

Izmenjajte...