So klinični mentorji opremljeni z večkulturnimi znanji in kompetencami?

Na to vprašanje smo poskušali odgovoriti z raziskavo v okviru mednarodnega projekta Soulbus, ki ga financira program EU Erasmus Lifelong Learning Programme. Nosilka projekta je JAMK University of Applied Sciences, Finska, v Sloveniji pa je ob FZJ v projekt vključena še Klinika Golnik. V konzorciju sicer sodelujejo visokošolske institucije in partnerji iz kliničnih okolij z Nizozemske, iz Estonije, s Finske, iz Slovenije in s Hrvaške.

Nizko zavedanje o vplivu lastne kulture na način razmišljanja
Raziskava je opozorila na potrebo po izboljšanju večkulturnih znanj in spretnosti mentorjev ter visokošolskih učiteljev. Hkrati smo ugotovili, da so udeleženci intervjuja imeli pozitiven odnos do internacionalizacije klinične prakse, saj jo vidijo kot pridobitev tako na osebni kot tudi na institucionalni ravni.

Udeleženci raziskave so omenili vrsto dejavnikov, ki negativno vplivajo na klinično prakso tujih študentov, kot so:

• kratko obdobje prakse,
• večje kulturne razlike,
• pomanjkanje mednarodnih izkušenj med mentorji,
• slaba motivacija študentov,
• jezikovne ovire.

Učne metode, ki se jih mentorji poslužujejo pri delu s tujimi študenti, so klasične učne metode, ki jih tudi sicer uporabljajo z domačimi študenti, ter specifične metode, prilagojene tujim študentom (supervizija, individualno svetovanje, delo v skupini itd.).

Raziskava je pokazala na različno stopnjo zavedanja vpliva lastne kulture na delo s tujimi študenti. V Sloveniji smo zaznali nizko zavedanje vpliva lastne kulture na način razmišljanja in dela ter na naša pričakovanja. Podanih je bilo vrsto predlogov za izboljšanje prakse tujih študentov, na primer oblikovanje okolja za večkulturno učenje (učinkovita komunikacija, razumevanje specifičnih potreb študentov, sprotno ocenjevanje), oblikovanje posebnih orodij za izboljšanje večkulturnega zavedanja (večkulturni tečaj o državi gostiteljici in njeni kulturi, osnove večkulturalizma), priprava mentorjev na mentoriranje tujih študentov (paket za mentorje v obliki priročnika – metode za vodenje tujih študentov, viri za kulturne informacije o državah tujih študentov, povečanje možnosti mentorjev za večkulturne izkušnje). Intervjuvanci so bili tudi mnenja, da bi se moralo večkulturno izobraževanje začeti, še preden tuj študent vstopi v učno okolje.

Podatke smo zbirali v januarju 2014 z metodo polstrukturiranega skupinskega intervjuja. Uporabili smo neslučajnostni namenski vzorec. Raziskavo je izvedlo šest visokošolskih institucij iz petih držav, in sicer s Finske, Hrvaške, z Nizozemske, iz Estonije in Slovenije. Vključeni so bili predstavniki kliničnih mentorjev, visokošolskih učiteljev in študentov z medkulturnimi izkušnjami v kliničnem okolju. V vzorec je bilo vključenih 43 intervjuvancev, od tega 14 mentorjev, 15 visokošolskih učiteljev in 14 študentov z mednarodnimi izkušnjami. Rezultati so bili med drugim predstavljeni na 7. mednarodni znanstveni konferenci  in na 8. šoli za klinične mentorje.

E-učne vsebine s področja večkulturalizma
Raziskava je bila podlaga za oblikovanje večkulturnega e-učnega programa Soulbus-e-Coach, ki vsebuje vsebine s področja večkulturalizma in šestih kazalcev večkulturnih kompetenc.
Namen programa je izboljšati večkulturna znanja kliničnih mentorjev in visokošolskih učiteljev, uporaben pa je tudi za vse druge strokovnjake, ki delajo v večkulturnem okolju. Program Soulbus-e-Coach je odličen odgovor na večkulturne izzive, s katerimi se danes soočajo visokošolski učitelji in mentorji, ki delajo s študenti v večkulturnem okolju.

Izmenjajte...