Aktualno
Študentski pogled na magistrski študij zdravstvene nege
Pri odločitvi za magistrski študij zdravstvene nege morate pravzaprav sprejeti dve odločitvi. Prva odločitev je za sam študij, torej da se sploh podate na pot podiplomskega izobraževanja. Pri drugi odločitvi morate izbrati pravo fakulteto, na kateri boste lahko svoje sanje tudi uresničili. Če ste prvo odločitev že sprejeli (ali pa tudi ne), o drugi pa še razmišljate, vam bo pri odločanju morda pomagalo sledeče razmišljanje.
Magistrski program Zdravstvena nega na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin je interdisciplinaren študij, ki mi v zameno za vložen čas in trud daje zelo veliko. Na eni strani so seveda predavanja, še več časa pa namenim samostojnemu delu – delu z računalnikom, branju strokovne literature in člankov ter delu na raziskovalnemu projektu. Te naloge predstavljajo največji del mojega študentskega življenja na FZAB.
Študij na drugi stopnji je seveda drugačen kot na prvi, saj tukaj predpisana literatura v precej večji meri predstavlja zgolj izhodišče, prvi korak k učenju in raziskovanju, ki pa ga je nato treba nujno nadgraditi s samoiniciativnim iskanjem znanstvenih člankov, branjem literature ter povezovanjem znanja, pridobljenega na dodiplomskem študiju in iz klinične prakse. Pojavijo se številni novi termini, ki jih je treba usvojiti, da lahko postopoma in zanesljivo nadgrajuješ svoje znanje. Kampanjsko učenje tu ne pride v poštev. Vsak začetek je seveda težak, a slej kot prej začneš preprosto uživati v svojem novem znanju.
Na drugi stopnji se spodbuja samostojnost študentov, zato je več poudarka na osebni angažiranosti, ustvarjalnem povezovanju stvari, analiziranju in interpretiranju ter kritičnem razmišljanju – sposobnosti, ki jo premalo cenimo in nam marsikdaj še manjka. Med študijem prav tako pridobiš dragocena znanja in izkušnje, ki ti omogočijo, da lahko svoje razmišljanje in ideje precej bolje predstaviš in argumentiraš.
Svojo poklicno pot sem začel kot tehnik zdravstvene nege, veliko kasneje nadaljeval študij na prvi stopnji, zdaj nadaljujem na drugi stopnji. Prav slednja mi je dala širši in bolj poglobljen uvid v koncept, ki ga v sodobni zdravstveni negi srečamo na vsakem koraku: v na dokazih podprto prakso v zdravstveni negi. Pri nekaterih to še prevečkrat spremlja negativen prizvok odvečne teorije, ki je slabo povezana s klinično prakso, a je to seveda predsodek, ki se ga moramo za nadaljnji razvoj znanstvene nege čim prej otresti.
Prav tako se ne ozirajte preveč na komentarje tistih, ki vas sprašujejo, kaj vam bo magisterij iz zdravstvene nege. Tudi sam sem se v svojem delovnem okolju srečeval s podobnimi pomisleki, ki pa se hitro razblinijo, ko predstavite, kaj ste pridobili in kaj novega ste izvedeli.
Želja po študiju na drugi stopnji je želja po razvoju znanja, po nekaj več, kar izpolni naše kognitivne potrebe in potrebe po samoaktualizaciji. Hkrati lahko na ta način kot posamezniki damo še večji prispevek k razvoju zdravstvene nege – to pa je, v to sem iskreno prepričan, hvalevreden cilj, ki združuje vse, ki smo v zdravstveni negi našli svoje poslanstvo.
Se jeseni srečamo na FZAB?
