Aktualno

16. oktober – Svetovni dan oživljanja

 | 

Zgodnje oživljanje je ključno za preživetje osebe v srčnem zastoju, zato si številne države prizadevajo povečati delež laične populacije, ki bi pristopila k osebi, ki je v srčnem zastoju, in začela z oživljanjem. Najbolj pogosti razlogi, da očividci ne pristopijo k oživljanju osebe v srčnem zastoju, so neprepoznavanje znakov srčnega zastoja ter pomanjkljivo znanje, strah pred okužbo in strah, da bi med samim oživljanjem prišlo do napake oziroma poškodbe. Takojšni začetek oživljanja lahko podvoji ali celo štirikrat poveča verjetnost preživetja po srčnem zastoju. V Sloveniji po zadnjih podatkih 30 % očividcev prične s temeljnimi postopki oživljanja (TPO), kar nas uvršča v spodnjo tretjino evropskih držav.

Na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin (FZAB) si prizadevamo povečati delež laične populacije, ki bi začela z oživljanjem, zato skupaj z Občino Jesenice izvajamo projekt Pomagajmo rešiti življenje, katerega izvajalci so študenti. S projektom želimo ozavestiti laično populacijo o pomenu oživljanja ob srčnem zastoju, saj lahko preživetje in kakovost življenja preživelih povečamo le z ozaveščanjem laične populacije o temeljnih postopkih oživljanja (TPO) z uporabo avtomatskega zunanjega defibrilatorja (AED).

V raziskavi, ki smo jo izvedli med laično populacijo v občini Jesenice, ki je bila predhodno poučena o TPO-ju z uporabo AED-ja s strani študentov FZAB, smo želeli ugotoviti znanje laične populacije o TPO-ju z uporabo AED-ja glede na obdobje izvedenega izobraževanja o oživljanju. Raziskavo smo izvedli pred izobraževanjem, neposredno po njem ter dva meseca po izobraževanju. Ugotovili smo, da se je teoretično znanje laične populacije neposredno po izvedenem izobraževanju pri skoraj vseh trditvah o oživljanju ter poznavanju in uporabi AED-ja izboljšalo. Precej opazno se je znanje izboljšalo pri trditvah o frekvenci stiska prsnega koša ter pristopu do utopljenca in pri poznavanju AED-ja. Po dveh mesecih se je znanje udeležencev raziskave pri trditvi o ukrepanju utopljene osebe znatno poslabšalo. Presenetil nas je nizek odstotek pravilnih odgovorov neposredno in dva meseca po izobraževanju pri trditvi o razmerju med stiski prsnega koša in izvajanjem umetnega dihanja, prav tako se je znižal odstotek pravilnih odgovorov glede poznavanja telefonske številke nujne medicinske pomoči.

Rezultati izvedene raziskave kažejo, da je izobraževanje nujno treba izvajati in kontinuirano obnavljati tudi v prihodnje, saj ima velik družbeni vpliv. Za pridobitev ustreznih znanj je treba večkrat ponoviti postopke oživljanja v manjših skupinah. Dejstvo pa je, da je treba z izobraževanjem začeti čim prej, saj so mladi zelo dojemljivi za novosti in odgovornosti, kjer je treba izkazati pogumno delovanje.

Z mrežo usposobljenih laikov v lokalni skupnosti bomo vplivali na prepoznavo znakov srčnega zastoja, večjo pripravljenost za oživljanje sočloveka, zmanjševanje strahu, da bi med samim oživljanjem prišlo do napake oziroma poškodbe. Pomembno je redno usposabljanje o TPO-ju, širjenje znanja in pravilna uporaba ter seznanjanje z javno dostopnimi AED-ji.

Z izvajanjem izobraževanja laične populacije o TPO-ju z uporabo AED-ja, ki ga lahko izvaja širok krog predhodno usposobljenih ljudi – zdravniki, medicinske sestre, študenti medicine, zdravstvene nege in ostalih zdravstvenih ved, predhodno usposobljeni učitelji ter drugi prostovoljci – bomo prispevali k povečanju deleža laične populacije, ki bo pristopila k osebi, ki je v srčnem zastoju, in začela z oživljanjem, kar je ključni element verige preživetja po srčnem zastoju.

Izmenjajte...Share on FacebookTweet about this on TwitterShare on LinkedInEmail this to someone

Komentiraj

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Obvestite me o novih objavah na blogu.