Aktualno
FZAB je pripravljena na reševanje kadrovske krize v zdravstveni negi: dodatna vpisna mesta in priložnosti za mlade
Slovensko zdravstvo se s pomanjkanjem medicinskih sester sooča že vrsto let. Kljub številnim opozorilom, ki so se nabrala skozi leta, da moramo nujno ukrepati, pa lahko danes ugotavljamo, da se je kadrovska kriza z epidemijo marsikje še dodatno zaostrila. Iz kadrovskega oziroma organizacijskega problema v posameznih organizacijah se je prelevila v širši zdravstveni problem, ki lahko brez takojšnjih sprememb privede celo do zloma celotnega zdravstvenega sistema. Tovrsten zlom bi slej kot prej občutili vsi, ko bi potrebovali zdravstvene storitve.
V danih razmerah parcialno odzivanje, recimo zgolj (sicer še kako potrebno) povečanje plač zaposlenih v zdravstveni negi, ne bo več rešilo nakopičenih težav. Potrebujemo celovite sistemske spremembe, ki bodo ob boljšem nagrajevanju in pogojih dela v zdravstveni negi upoštevale tudi hiter razvoj stroke in profesionalizacijo zdravstvene nege ter generacijske spremembe. Spremembe, ki bodo v večji meri kot doslej v iskanje rešitev vključevale tudi vire, znanje in izkušnje obstoječih zdravstvenih fakultet.
Dejstvo je, da smo danes v Evropi in po svetu priča zelo hitremu razvoju stroke zdravstvene nege, ki ga zaznamujejo procesi profesionalizacije, uveljavljanja na dokazih podprte zdravstvene nege ter prizadevanj za dvig učinkovitosti, kakovosti in strokovnosti zdravstvene obravnave. Gre za procese, ki jih poganjajo hiter znanstveni in tehnološki razvoj ter potrebe hitro starajoče se družbe, hkrati pa smo jim zavezani tudi kot člani Evropske unije.
Hkrati smo sredi pomembnega generacijskega premika. Danes v zdravstveno nego vstopajo generacije, ki imajo drugačna karierna pričakovanja in so v primerjavi s prejšnjimi generacijami, ki že delajo v zdravstveni negi, zagotovo bolj kritične. Mladi so danes bolj samozavestni, zahtevni in z večjimi pričakovanji glede svoje prihodnosti. Ni jih strah veliko delati, a pričakujejo, da so pri tem profesionalno in osebno izpopolnjeni. Vedo, da z izobraževanjem na slovenskih zdravstvenih fakultetah pridobijo vrhunsko znanje, da je njihova diploma mednarodno primerljiva in priznana ter da jim je znotraj Evropske unije zagotovljena mobilnost, ki je njihovi predhodniki niso imeli. Če poklic ne bo izpolnil njihovih pričakovanj in bo za povrhu še slabo plačan, bodo zagotovo hitro iskali boljše rešitve za svoje življenje.
In to se nam že dogaja. Mladi po diplomi odhajajo v države, kjer jim lahko ponudijo boljše pogoje za delo in bolj urejen sistem vrednotenja dela v zdravstveni negi. Nekateri celo zapustijo poklic, za katerega so se vrsto let izobraževali, in (za vedno?) odidejo v popolnoma druge poklice.
Pri uvajanju sistemskih sprememb v zdravstvu moramo zato najprej nujno bolje razumeti mlade in njihove potrebe. Žal lahko tudi tu ugotavljamo, da nam časa za njihovo uspešno integracijo v slovenski zdravstveni sistem že zelo zmanjkuje, kot država oziroma družba pa izgubljamo dragocena sredstva, ki smo jih vložili v njihovo izobrazbo.
Če začnemo pri mladih, hitro pridemo tudi do zdravstvenih fakultet in njihovih zmožnosti, da z dodatnimi vpisnimi mesti priskočijo na pomoč pri reševanju kadrovske krize. Menim, da brez povečanja števila vpisnih mest in podelitve koncesij za študijske programe zdravstvene nege kadrovske krize v slovenskem zdravstvu ob demografskih in drugih trendih ne bo mogoče dolgoročno vzdržno razrešiti.
Na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin smo zato že zaprosili obe pristojni ministrstvi – Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport –, da nam omogočita povečanje vpisnih mest za študijski program Zdravstvena nega (VS) ter nam zanje tudi dodelita potrebno koncesijo. Ker gre za poklic, ki je tako deficitaren, iskreno verjamemo, da to ne bi smela biti pretežka odločitev. Hkrati imamo za tovrstno povečanje vpisnih mest že vzpostavljene določene pogoje: ekipo izkušenih visokošolskih učiteljev, tesno sodelovanje z učnimi bazami, številne nacionalne in mednarodne razvojne in raziskovalne projekte, ki so potrebni, da mladim predamo najboljše znanje za strokovno, kakovostno in učinkovito delo. Skratka: ob pravočasnem odzivu obeh pristojnih ministrstev in pridobitvi dodatnih sredstev za izboljšanje prostorskih pogojev (že danes namreč potrebujemo večje predavalnice ter dodatne prostore za izvajanje kabinetnih vaj in za zaposlene), lahko damo svoj prispevek k reševanju kadrovske krize v zdravstveni negi že v naslednjem študijskem letu. Iz dosedanjih izkušenj tudi vemo, da nam dodatnih vpisnih mest s koncesijo nikakor ne bo težko zapolniti.
Velike krize – in danes se zagotovo soočamo s takšno – težave in probleme, ki smo se jim morda prej izogibali ali jih potiskali na obrobje, še dodatno zaostrijo. Razpoke v sistemu se razširijo, vse pomanjkljivosti postanejo večje. A hkrati so morda lažje vidni tudi koraki, ki jih moramo narediti.
Iskreno verjamem, da jih bomo v Sloveniji zmogli narediti tudi na področju zdravstvene nege – to smo dolžni tako mladim generacijam, ki šele iščejo svojo poklicno pot, medicinskim sestram, ki se danes trudijo, da slovensko zdravstvo premaga in obvlada enega največjih izzivov v svoji zgodovini, ter seveda pacientom, ki si zaslužijo varno in kakovostno zdravstveno obravnavo.
(Prispevek je bil prvotno objavljen 15. 10. 2021 v Jeseniških novicah Gorenjskega glasu.)
