Karierni izzivi: kako mlade navdušiti in obdržati v zdravstveni negi?

Čeprav je mogoče v javnosti zaslediti različne podatke in navedbe o obsežnosti kadrovskega primanjkljaja, je nedvomno, da se v Sloveniji soočamo z akutnim pomanjkanjem izvajalcev zdravstvene nege, ki še zlasti velja za diplomirane medicinske sestre. Nekatere bolnišnice in domovi za starejše zaradi kadrovske krize že krčijo ali ukinjajo oddelke, drugi napovedujejo, da bodo v to prisiljeni kmalu.

Ob tako velikem pomanjkanju medicinskih sester bi lahko pomislili, da so to idealne razmere za vse, ki iščejo dinamično delo s številnimi priložnostmi za osebni in profesionalni razvoj. A ni tako: rektor ljubljanske univerze prof. dr. Gregor Majdič je tako v intervjuju za Delo nedavno povedal, da po njihovih podatkih skoraj polovica diplomantk in diplomantov zdravstvene nege po koncu študija zapusti državo ali gre v druge poklice. Ker denar vlagamo v kadre, ki ne bodo ostali v poklicu, moramo več pozornosti nameniti temu, da bodo diplomantke in diplomanti v poklicu tudi ostali.

Gre za poziv, ki se mu lahko kot dekanja FZAB povsem pridružujem. A kako to storiti?

Začeti je treba že pri mladih

Vemo, da se odnos do različnih poklicev oblikuje že zelo zgodaj v otroštvu. Proučevanje odnosa do poklica v obdobju otroštva in zgodnjega mladostništva je zato z vidika razumevanja procesa nadaljnjega poklicnega odločanja ključno.

Izpostaviti je treba, da so mladi, ko se prvič soočajo z odločanjem o svoji poklicni poti, dejansko premladi, da bi zares vedeli, kaj jih čaka na tej poti in če je zares prava zanje. Tukaj zato ne moremo mimo vloge učiteljev na vseh ravneh izobraževanja ter njihovega odnosa do različnih poklicev. Izredno pomembno je, kako predstavijo poklic medicinske sestre, njeno poslanstvo, bogate možnosti osebnega samouresničevanja v znanosti in stroki, ki se izredno hitro razvija, ter vsak dan večji doprinos družbi, ki se hitro stara. Že v osnovno- in srednješolskem okolju je zato treba kar najbolje približati vlogo in poslanstvo medicinskih sester.

Predstave o zdravstveni negi in poklicu medicinskih sester

Raziskava, ki je bila na fakulteti izvedena v sklopu Ciljnega raziskovalnega programa Zdravstvena nega kot znanstvena disciplina in je zajela osnovnošolce, srednješolce iz srednjih zdravstvenih šol in študente zdravstvene nege, je pokazala, da prepričanje o podrejenosti poklica v odnosu do zdravnikov žal še vedno prevladuje.

Zlasti problematična so se pokazala prepričanja med osnovnošolci. Osnovnošolci so v primerjavi s srednješolci in študenti smeri Zdravstvena nega bistveno manj prepoznali kompleksnost dela medicinskih sester. Za osnovnošolce so medicinske sestre bolj podrejene in nesamostojne, redko so jih videli na vodilnih delovnih mestih. Njihova mnenja so bližje splošni podobi medicinske sestre v družbi kot pa mnenja anketiranih srednješolcev in študentov, kar je razumljivo, saj niso vključeni v proces izobraževanja za bodoče medicinske sestre in so s poklicem medicinska sestra seznanjeni le na podlagi osebnih izkušenj in prek splošnega osnovnošolskega izobraževanja.

Na podlagi pregleda literature smo prav tako ugotovili, da je vloga medicinskih sester v otroških knjigah predstavljena kot pozitivna, vendar podrejena.

Zdravstveno nego moramo torej predstaviti bolje, saj tako mladi kot javnost potrebujejo realne informacije o poklicu. Vsem moramo podati bolj jasna sporočila o znanju, kompetencah in veščinah, ki jih morajo imeti strokovnjaki zdravstvene nege, o njihovih strokovnih dosežkih ter razvoju stroke kot znanosti. In nenazadnje moramo bolje predstaviti številne priložnosti za nadaljnji karierni razvoj, kjer lahko s pridobitvijo magisterija ali doktorata prevzemajo zahtevnejša delovna mesta ter pridobivajo kompetence in znanja za napredno zdravstveno nego (tudi na akademski ravni). Naša raziskava, ki smo jo letos sicer izvedli kot študijo primera na generaciji Z, je namreč  pokazala, da si mladi želijo karierni razvoj, vendar niso povsem prepričani, da bodo lahko to znotraj izbranega poklica tudi dobili.

Pogoji dela v zdravstveni negi

Boljši vpogled javnosti, zlasti pa mladih, v delo medicinskih sester je sicer le del naloge, ki je pred nami. Če bomo mlade navdušili, da se podajo na to pot, moramo kasneje prav tako narediti več, da jih v zdravstveni negi tudi obdržimo. Pri tem pa ne moremo mimo pogojev dela.

Raziskava RN4CAST, ki smo jo izvedli na fakulteti pod vodstvom prof. dr. Brigite Skela Savič, je žal potrdila dolgoletna opozorila, da moramo v Sloveniji izboljšati pogoje dela v zdravstveni negi in urediti strokovni status medicinskih sester, vključno z boljšimi možnostmi za karierni razvoj in izobraževanje glede na potrebe delovnega okolja.

Slovenska raziskava je izpostavila nizko zadovoljstvo medicinskih sester z delovnim mestom, saj je več kot polovica (51,7 %) vprašanih odgovorila, da bi v naslednjem letu zapustila bolnišnico, kjer je trenutno zaposlena, če bi bilo to mogoče. Največ vprašanih (47,4 %), ki razmišljajo o zamenjavi službe, bi si novo delo poiskalo v zdravstveni negi, vendar ne v bolnišnici. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da bi si skoraj desetina (9,6 %) želela delo poiskati izven zdravstvene nege (ta želja je še pogosteje izražena pri tehnicah/tehnikih zdravstvene nege). Raziskava je zato izpostavila potrebo, da celovito uredimo profesionalni status medicinskih sester od kariernega razvoja in šolanja za potrebe delovnega okolja do uvajanja novih oblik dela (kliničnih specializacij).*

Smo pripravljeni na nove generacije?

Še nečesa ne smemo zanemariti: danes vstopajo v zdravstveno nego generacije z drugačnimi kariernimi pričakovanji v primerjavi s predstavniki ostalih generacij, ki že delajo v zdravstveni negi. Ker gre za generacije digitalne dobe, so medijsko ustvarjene slike in podobe tudi pri predstavah o zdravstveni negi še posebej odločilne.

Generacijske razlike na delovnem mestu se kažejo predvsem v vrednotah in načinu dela ter lahko vodijo k oteženem delu ali komunikaciji, če jih ne upoštevamo. Poiskati moramo skupne točke in upoštevati razlike. Pri tem se spreminja vloga vodje in prestrukturira način dela. Mladi so danes samozavestni, zagotoviti si želijo dobro prihodnost, zavedajo se, da morajo trdo delati, a zahtevajo tudi spodbudno delovno okolje in zadovoljstvo z delom. Radi se vključujejo v družabne dejavnosti, cenijo pomen organizacijske klime, neodvisnost in samostojnost, prav tako pa sprejemanje avtoritet ni več samoumevnost. Dejstvo je, da brez upoštevanja medgeneracijskih razlik mladih ne bomo zadržali v poklicu.

Pred nami je tako zahtevna naloga, ki mora zajeti vse življenjske stopnice, od oblikovanja prvih predstav med zgodnjim otroštvom do spoznanj, nabranih na poti skozi izobraževalni sistem, in praktičnih izkušenj v delovnih okoljih. Ne bo lahko, saje je treba spremembe uvajati premišljeno in sistemsko, a so nujne, če želimo mladim ponuditi najboljše karierne priložnosti, hitro starajoči se družbi pa okolje, ki bo omogočalo kakovostno, zdravo in varno življenje ter ustvarjanje.

* Več kot polovica medicinskih sester v slovenskih bolnišnicah razmišlja o zamenjavi službe

Izmenjajte...