Smo še vedno samo “sestre”? Resno?

»Sem samo sestra …« je danes še vedno pogosto slišan stavek v kliničnih okoljih. Ali kdaj slišimo reči zdravnika, da je samo zdravnik? Kirurga? Radiologa? Dietetika? Laboranta? Farmacevta? Politika? Velika verjetnost je, da jih nismo slišali reči tega ali vsaj ne tako pogosto, kot to še vedno slišimo v zdravstveni negi. In zakaj pri svojih kolegicah še vedno slišimo ta stavek, ki je v popolnem nasprotju z našo stopnjo izobrazbe, strokovnim znanjem in našim odgovornim delom? Cenimo delo ostalih poklicnih skupin bolj kot svoje delo? Če smo »samo« sestre, zakaj smo potem toliko truda, časa in neprespanih noči vložile v izobraževanje? Smo se izobraževale, da bi pridobile želeni strokovni naziv in znanje, ali smo se izobraževale za naziv »samo« sestra? Verjetno, ker smo hotele nekaj več od sebe in za sebe, kar je pravilno. Torej nismo »samo« sestre. Smo pa zasluženo in s ponosom (brez »samo«) srednja medicinska sestra/tehnik zdravstvene nege, diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik, diplomirana medicinska sestra/diplomirani zdravstvenik s specialnimi znanji, magister/-ica in doktor/-ica zdravstvene nege.

Večkrat pozabimo ali se celo ne zavedamo, ker smo »samo« sestre, kajne, da ima zdravstvena nega v zdravstvenem sistemu nepogrešljivo mesto ter večplastno kritično vlogo pri obravnavi pacientov pri preventivi, diagnostiki, zdravljenju, paliativi, rehabilitaciji ter obvladovanju akutnih in kroničnih bolezni.

Evropske in svetovne smernice že vrsto let opozarjajo, da mora biti zdravstvena nega enakovredno vključena pri večdisciplinarni obravnavi pacientov, saj znanje ter raziskovanje v zdravstveni negi močno pripomoreta k uspešnemu obvladovanju kroničnih bolezni, zmanjševanju števila poslabšanj ter hospitalizacij. Nekatere države so priporočila smernic ustrezno sprejele (za posamezne bolezni), med njimi tudi Slovenija. Zato je nastopil čas, da medicinske sestre nismo več »samo« sestre in se začnemo zavedati, da smo strokovnjakinje z ustreznim strokovnim znanjem in veščinami za posamezno področje. Smo enakovreden del večdisciplinarnih timov.

V večdisciplinarnem timu za nenadzorovano astmo (problematično in težko astmo) ima zdravstvena nega ključno vlogo. Tim vključuje različne strokovnjake (diplomirana medicinska sestra, zdravnik specialist pulmolog, fizioterapevt, dietetik, klinični psiholog, klinični farmacevt itd.), pri čemer vsak s svojim strokovnim znanjem, izkušnjami in ustreznimi veščinami prispeva k izboljšanju nadzora astme. Za nenadzorovano astmo sta najbolj pogosta vzroka nepoznavanje bolezni in nepravilna uporaba vdihovalnikov. V timu medicinska sestra izvaja visokokakovostno individualno zdravstveno vzgojo, kjer prepozna potrebe pacienta, odkrije ovire in poišče rešitve. Paciente opolnomoči, jih usmerja in omogoči, da pridobijo ustrezno znanje, veščine, spretnosti in samozavest za obvladovanje bolezni. Moramo se zavedati, da ima lahko pacient z astmo najboljši in najnovejši vdihovalnik, a če ne pozna bolezni in pravilne tehnike jemanja vdihovalnikov, je vse zdravljenje astme zaman in je treba bolezen zdraviti bolj »agresivno« (ogromno stranskih učinkov) ali pa se bolezen celo fatalno konča. Za zagotavljanje varne in kakovostne obravnave pacienta z astmo mora medicinska sestra dosledno spremljati najnovejše smernice in priporočila. Spremljati mora tudi izsledke najnovejših raziskav o nenadzorovani astmi, vdihovalnikih, zdravstveni vzgoji itd. Skratka, biti mora na tekočem, če želi biti in predvsem ostati strokovnjakinja na tem področju (kot to počnejo zdravniki). Svoje delo nadgrajuje z lastnim kritičnim raziskovanjem, dodatnimi izobraževanji ter aktivnimi mednarodnimi predavanji na evropskih kongresih.

Torej, smo še vedno »samo« sestre? Nismo. Smo in bomo veliko več. Imamo izobrazbo, imamo znanje, imamo moč in imamo priložnosti. Zaslužimo si veliko več kot naziv »samo« sestra.

Jaz sem diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji iz alergologije in klinične imunologije. Škoda bi bilo, če bi rekla, da sem »samo« sestra.

Izmenjajte...