Zdravstvena nega kirurškega bolnika, zdravstvena nega v intenzivni terapiji, anesteziologiji in reanimatologiji

Zdravstvena nega kirurškega bolnika s kirurgijo

Modul:

Zdravstvena nega

ECTS:

10

Kontaktne ure predavanja:

90

Kontaktne ure seminar:

Kontaktne ure klinične prakse:

180

Letnik:

2. letnik

Zdravstvena nega kirurškega bolnika, zdravstvena nega v intenzivni terapiji, anesteziologiji in reanimatologiji

Kontaktne ure predavanja:

30

Kontaktne ure seminar:

0

Kontaktne ure kabinetnih vaj:

0

Kontaktne ure klinične prakse:

180

Nosilec predmeta:

Gordana Lokajner, predavateljica
Sedina Kalender Smajlović, predavateljica

Izvajalci predmeta:

• Gordana Lokajner, predavateljica
• Sedina Kalender Smajlović, predavateljica

Stopnja:

Visokostrokovni študijski program 1. stopnje

Semester:

Zimski

Jezik:

Slovenski

Študent:

• osvoji osnovne koncepte zdravstvene nege pacienta/poškodovanca s kirurškim obolenjem/poškodbo;
• spozna temeljna načela zdravstvene nege pacienta s kirurškim obolenjem/poškodbo in posebnosti strokovnih področij;
• spozna problematiko pacientov/poškodovancev s kirurškim obolenjem/poškodbo;
• spozna pomen preventive za nastanek kirurških obolenj/poškodb;
• spozna temeljna področja delovanja in vlogo medicinskih sester pri obravnavi pacienta /poškodovanca s kirurškim obolenjem/poškodbo na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju zdravstvenega varstva;
• spozna in razume temeljna načela zdravljenja pacientov/poškodovancev s kirurškim obolenjem/poškodbo;
• spozna sodobne trende v kirurgiji in zdravstveni negi pacientov / poškodovancev;
• zna uporabljati teorije zdravstvene nege v obravnavi pacienta / poškodovanca s kirurškim obolenjem / poškodbo;
• zna ugotavljati in reševati negovalne probleme pacientov/poškodovancev s kirurškim obolenjem/poškodbo;
• zna zagotavljati in izboljševati kakovost zdravstvene nege pacienta / poškodovanca s kirurškim obolenjem / poškodbo;
• samostojno ali s pomočjo mentorja zna prepoznati potrebe pacienta, se na njih ustrezno in samostojno odzvati in jih pod nadzorom mentorja v obliki predlogov oziroma intervencij tudi rešiti;
• zna povezovati teoretična znanja s prakso in pri tem razvijati kritičnost, samostojnost, inovativnost;
• odgovorno in suvereno pristopa k opravljanju klinične prakse z upoštevanjem načel Kodeksa etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, razvija pozitivno samopodobo in identiteto diplomirane medicinske sestre/diplomiranega zdravstvenika in vedno deluje v dobro pacienta;
• zna samostojno pripraviti dokumentacijo zdravstvene nege FZJ in jo predstaviti kliničnemu mentorju/mentorju FZJ.
   

• Ivanuša A, Železnik D. Osnove zdravstvene nege kirurškega bolnika. Izbrana področja. Maribor: Visoka zdravstvena šola; 2000.
• Gordon M. Negovalne diagnoze – priročnik. Maribor: Zdravstveni dom dr. Antona Drolca, Kolaborativni center SZO za primarno zdravstveno nego; 2006.
• Ivanuša A, Železnik D. Standardi aktivnosti zdravstvene nege. 2. izd. Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede; 2008.
• Henderson V. Osnovna načela zdravstvene nege. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije; 1998.
• Ščavničar E. Celostna obravnava pojava bolečine v zdravstveni negi. Obzor Zdr N 2004; 38: 101 - 11.
• Obran S. Ocenjevanje in merjenje akutne pooperativne bolečine. Obzor Zdr N 2000; 34: 215 - 20.
• Muri S. Zdravstvena nega bolnika z akutno ishemijo spodnjih okončin. Obzor Zdr N 2002; 36: 161 - 4.
• Zbornik predavanj šole enterostomalne terapije. Ljubljana: Klinični center Ljubljana, Področje za zdravstveno nego; 2006-2007.
• Hajdarevič Buček I, Kardoš Z. Preprečevanje dajavnikov tveganja pred operativnim posegom in po njem. Obzor Zdr N 2000; 34: 115 – 9.
• Dornik E. Zdravstvena nega in zdravstvena vzgoja pri paraplegiku. Obzor Zdr N 1998; 32: 35 – 8.
• Kutnik F, Ocepek I, Potočnik S, Rudl U, Zorman M. Zlomi kolka pri starostniku. Gradivo posvetovanja v bolnišnici Slovenj Gradec. Obzor Zdr N 1994; 28.
• Škoda IK, Božjak M, Dobrovoljc A, Pretnar J. Bolnik pred presaditvijo krvotvornih matičnih celic in po njej. Obzor Zdr N 1998; 32: 115 – 25.
• Pooperacijska bolečina: zbornik 12. seminarja o terapiji bolečine, z mednarodno udeležbo; 2008 Jun 6 – 7; Maribor, Slovenija. Maribor: SZZB – Slovensko združenje za zdravljenje bolečine; 2008.
• Pomen timskega dela na kirurgiji v UKC Maribor. Maribor:Zbornica zdravstene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnokov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji; 2009.
• Kodila V. Osnovni vodnik po kirurški enoti intenzivnega zdravljena priročnik za medicinske sestre in zdravstvene tehnike. Ljubljana: Univerzitetni klinični center, kirurška klinika, klinični oddelek za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok; 2008.

• Celosten pogled kirurške zdravstvene nege na stroko in kakovost – proces trajnega izboljševanja kakovosti v SB Celje. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravststvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji; 2009.
• Kirurška zdravstvena nega v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester. Babic in zdravststvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji; 2008.
• Okužbe kirurških ran. Ljubljana: Slovensko društvo za bolnišnično higieno; 2003.
• Preprečevanje pooperativnih okužb. Ljubljana: Sekcija operacijskih medicinskih sester Slovenije; 1998.

Študent mora za vstop v klinično okolje izpolnjevati naslednje pogoje:

• imeti mora veljavno zdravniško spričevalo, ki dovoljuje opravljanje dela dipl. m. s./dipl. zn.;
• biti mora cepljen proti hepatitisu B;
• sklenjeno mora imeti zavarovanje študentov iz 17. in 18. člena ZZVZZ za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ko je oseba udeležena v akcijah in nalogah;
• imeti mora predpisana varovalna oblačila, obutev in osebno opremo.
   

Pogoj za pristop k izpitu:

• 30% prisotnost na predavanjih

• pisni izpit (100%)