Aktualno
Vtisi ob zaključku Erasmus izmenjave študentov na Malti
MALTA - University of Malta, Faculty of Health Sciences (Teo Žijan, Nina Štuhec, 3. letnik)
»Na Malti lahko zelo hitro začutimo topel objem vremena in vzdušja. Domačini so zelo prijazni in najin sprejem na prvi klinični praksi je potekal ravno tako, čeprav sva sprva delala na oddelku, ki zaposluje v veliki večini samo sodelavke iz babištva (ginekološki oddelek ali kot mu rečejo Maltežani Obstetrics Ward), so naju takoj sprejeli v svoj tim.
Njihove kompetence medicinskih sester se razlikujejo od naših, saj imajo različico britanskega zdravstvenega sistema. Mnogo intervencij, ki so v Sloveniji del našega vsakdanjega urnika, tam opravljajo zdravniki ali pa drugi specializirani zaposleni (primer flebotomistov, ki so specializirani za jemanje krvi in nastavljanja I.V. Kanil). Medicinska sestra v veliki večini opravlja delo pri pacientu, a pokriva tudi veliko administracije. Bolnišnica Mater Dei deluje od leta 2008 in je najnovejša bolnišnica na Malti, o čemer pričajo tudi oddelki, ki so za paciente modernizirani z najnovejšimi medijskimi televizorji na dotik. Večina bolnišnic in zdravstvenih ustanov na Malti sicer nima moderniziranega računalniškega sistema in uporabljajo še vedno običajno pisanje na papir, računalnik pa se uporablja le za krvne izvide iz laboratorija. Zanimivo je, da v bolnišnici Mater Dei ne uporabljajo nekateri material, ki ga uporabljamo v Sloveniji (npr. Microclave - še vedno uporabljajo obturatorje in rdeče zamaške), a se kljub temu znajdejo in so pri delu učinkoviti. So tudi precej površni pri higieni, saj mnogokrat pozabijo na rokavice in dodatno razkuževanje rok. Za naju je bilo zanimivo tudi to, da je vsakdanja praksa zaposlenih tudi molitev v službi.
Drugo prakso sva opravljala v Kliniki za mentalno zdravje v Floriani, ki na prvi pogled izgleda kot navadni stanovanjski kompleks. Stavbo so pred kratkim dobili od vlade in je potrebna preureditve. Večino dela obsegajo samo terapevtski pogovori in depo terapija antipsihotikov. Letno imajo okoli 800 pacientov.
Zadnjo prakso sva opravljala v Birkirkara Health Centre (poliklinika in ambulanta), kjer sva delala v terapevtski sobi z medicinskimi sestrami, ki v večini opravljajo jemanje krvi, preveze ran, depo terapije in po ustanovi vodijo različne ambulante. Medicinske sestre so bile zelo učinkovite in polne znanja. V delo sva se lahko dobro vključevala, saj so se z nama vedle kot z delovnima kolegoma in so bile odlične mentorice. Nudile so nama ogromno znanja in njihovih osebnih izkušenj ter lastnih pogledov na njihov zdravstveni sistem.
Na Malti so naju obiskali tudi najini sošolci z VŠZNJ. Tudi oni so bili nad deželo navdušeni. Vsi domačini so bili ves čas najine izmenjave zelo korektni in prijazni. Ko sva morala zapustiti ta vroč otok (30 stopinj) in se vrniti v našo zeleno deželico je bilo slovo še posebej težko, saj so naju vsi sprejeli kot člana svoje družine in se je slovo čutilo kot da se poslavljava od članov druge družine.
Vsem predlagava, da vsaj enkrat v življenju obiščejo ta prijeten otok sonca, peska, kamna, morja in prijaznih ljudi saj se za vsakogar najde nekaj.« (Teo Žijan, 3. letnik)