|
Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin (FZAB) je na včerajšnjem 12. posvetu Moja kariera – QUO VADIS skupaj z raziskovalkami in raziskovalci predstavila prve rezultate Presečne raziskave pogojev dela v zdravstveni negi (RN4CAST) v Sloveniji. RN4CAST sodi med največje raziskave delovne sile v zdravstveni negi, saj je bila izvedena že v večini evropskih držav, skupno pa že v več kot 40 državah po svetu.
Slovenska raziskava je izpostavila nizko zadovoljstvo medicinskih sester z delovnim mestom, saj je več kot polovica (51,7 %) vprašanih odgovorila, da bi v naslednjem letu zapustila bolnišnico, kjer je trenutno zaposlena, če bi bilo to mogoče. Največ vprašanih (47,4 %), ki razmišljajo o zamenjavi službe, bi si novo delo poiskalo v zdravstveni negi, vendar ne v bolnišnici. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da bi si skoraj desetina (9,6 %) želela delo poiskati izven zdravstvene nege (ta želja je še pogosteje izražena pri tehnicah/tehnikih zdravstvene nege).
Slovenija izstopa še z oceno delovnega okolja medicinskih sester, ki je med najnižjimi v primerjavi z raziskavami, opravljenimi v drugih evropskih državah, in najvišjim povprečnim številom pacientov (15,56) na eno diplomirano medicinsko sestro na delovno izmeno v Evropski uniji. To je občutno več kot recimo na Nizozemskem (7,0), Irskem (7,0), v Grčiji (9,8) ali na Poljskem (10,4). Priporočen normativ za nenujne paciente na internističnih in kirurških oddelkih sicer znaša štiri paciente na eno diplomirano medicinsko sestro.*
Raziskovalke in raziskovalci so prav tako preverili učinek obremenitev diplomiranih medicinskih sester na pojavnost smrtnosti pri pacientih, pri čemer so uporabili podatke o 36.037 odpuščenih pacientih v raziskanih bolnišnicah za leto 2019, ki jih zbira NIJZ. Pri tem so potrdili, da je število pacientov, ki jih obravnava ena diplomirana medicinska sestra, statistično značilno povezano s smrtnostjo pacientov, saj vsak dodaten pacient na eno diplomirano medicinsko sestro prinese 6 % povečanje verjetnosti, da bo pacient umrl v 30 dneh po sprejemu. Razlike v bolnišnični umrljivosti so precejšnje in so povezane z razlikami v številu zaposlenih medicinskih sester. Te ugotovitve so primerljive z ugotovitvami vodilnih svetovnih raziskovalcev te problematike (dr. Linda Aiken in drugi).
Vprašani so v raziskavi kot problematično izpostavili tudi šibko vključenost medicinskih sester v zadeve bolnišnic, pri čemer so slabo ocenili predvsem priložnosti za poklicni razvoj in strokovno napredovanje ter pripravljenost vodstev, da prisluhnejo težavam zaposlenih. In ne nazadnje bo treba izboljšati tudi odnose med zdravniki in medicinskimi sestrami, saj slednje slabo ocenjujejo pripravljenost zdravnikov, da prepoznajo njihovo strokovnost in prispevek k zdravstveni oskrbi pacientov.
»Danes predstavljeni rezultati raziskave RN4CAST v Sloveniji potrjujejo dolgoletna opozorila stroke zdravstvene nege, da moramo narediti mnogo več za izboljšanje pogojev dela v zdravstveni negi. Nujno moramo sprejeti kadrovske normative, ki bodo omogočili bolj kakovostno in varno obravnavo pacientov, ter urediti strokovni status medicinskih sester, vključno z boljšimi možnostmi za karierni razvoj in izobraževanje glede na potrebe delovnega okolja. Z novimi oblikami dela (kliničnimi specializacijami) moramo medicinskim sestram zagotoviti več samostojnosti ter jih bolje vključiti v procese odločanja v bolnišnicah. V primerjavi s primerljivimi evropskimi državami na tem področju že zelo zamujamo, kar pa gre žal na škodo tako zaposlenih v zdravstvu kot pacientov,« je povedala prof. dr. Brigita Skela Savič, znanstvena svetnica in vodja raziskave RN4CAST v Sloveniji.
»S pripravo na izvedbo raziskave RN4CAST v Sloveniji smo na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin začeli že leta 2019, danes pa smo predstavili in v slovenski prostor umestili prva raziskovalna dognanja in izzive, s katerimi se soočajo zdravstveni poklici pri zagotavljanju zdravstvene obravnave,« je povedala doc. dr. Sanela Pivač, dekanja FZAB. »Prepričani smo, da bodo tudi pri nas postavili trdnejše temelje za nove pristope k učinkovitejšemu upravljanju virov v zdravstveni negi. To je še posebej dragoceno danes, ko razmišljamo, kako tudi na podlagi izkušenj pandemije slovenski zdravstveni sistem preoblikovati tako, da bo učinkovitejši, bolj kakovosten ter prijaznejši za vse – tako za paciente kot zaposlene.«
|
