Aktualno

 

 

Obdobje trajanja: september 2025 - december 2025 

Aktivnosti:

1) Sistematični pregled znanstvenih dokazov (SPL), pregled slovenskih raziskav na temo zadržanja, delovnih pogojev, uvajanja v delo, kariernega razvoja v povezavi z mladimi zaposlenimi v zdravstveni negi, idr.

2) Pregled priporočil in usmeritev na področju razvoja kadrov v zdravstveni negi in zdravstvu na ravni Evropske komisije, OECD Evropa, WHO Evropa, s fokusom na mlajše generacije v zdravstveni negi, idr.

3) Komparativna analiza spoznanj raziskav, mednarodnih poročil in spoznanj raziskav v Sloveniji in aktivnostih na področju razvoja kadrov v zdravstveni negi v Sloveniji z retrospektivnim pregledom dejavnikov razvoja zdravstvene nege v Sloveniji.

4) Priprava zasnove presečne raziskave in priprava instrumentov za zajem podatkov.

5) Pridobitev soglasja KME (za kvantitativni in kvalitativni del raziskav projekta).

6) Izvedbeni načrt kvantitativne raziskave z zajemom podatkov o populaciji zaposlenih z delovno dobo do 10 let, načrt vzorčenja.

7) Izdelava podstrani na spletni strani FZAB, promocija projekta s strani Zbornice - Zveze.

8) Obveščanje strokovne javnosti in drugi deležnikov o projektu in fazah izvedbe projekta z oblikovanjem »Zrcalne skupine projekta« in prvo srečanje le te.

 

Cilj DP 1 je SPL v mednarodnem okvirju, s poglobljenim fokusom na prostor EU in Evrope. Cilj je spoznati aplikativne raziskave v Sloveniji, ki so proučevale pridobivanje in zadržanje mladih v poklicih zdravstvene nege. Le to nam bo omogočilo poglobljen uvid za celostni pristop pri izdelavi raziskovalnega načrta in izvedbi preostalih delovnih paketov in vključevanje deležnikov na predstavitve delnih rezultatov, metode konsenza o nacionalnih ukrepih na temo CRP in predstavitev končnih rezultatov projekta. Cilj Zrcalne skupine je pridobiti mnenje in vključenost strokovnjakov, ki poznajo področje zadržanja in razvoja kadrov v zdravstveni negi v Sloveniji in širše.

 

METODA DELA sistematičnega pregleda literature: Znanstvene dokaze (rezultati raziskav in sistematičnih pregledov dokazov) bomo iskali preko bazpodatkov kot so: Cinahl with Full Text in Medline (preko baze EBSCOhost), Wiley Online Library, ScienceDirect, The Cochrane Library, Ebrary,ProQuest, Springer Link, Sage Journals Google in Google Scholar, idr. Uporabljen bo metodološki pristop za sistematično pregledno znanstveno delo, kar pomeni, da bomo izvedli pregled najnovejših raziskav o opisanem predmetnem področju z namenom povzemati, analizirati, evalvirati ali sintetizirati informacije, ki so že bile publicirane. Znanstvena spoznanja ne bodo le navedena, ampak tudi razložena, interpretirana, analizirana, kritično ovrednotena in predstavljena na znanstvenoraziskovalen način. Metode pregleda bodo vključevale razvoj, testiranje in izbor iskalne strategije, vključitvene in izključitvene kriterije za uvrstitev v pregled, raziskane podatkovne baze, časovno obdobje objav, vrste objav z vidika hierarhije dokazov, ključne besede, jezik. Rezultate bomo prikazali z uporabo diagram PRISMA, sledili bomo metodologiji SALSA. Naredili bomo analizo kakovosti vključenih raziskav z vidika uporabljenih raziskovalnih metod in jasno opredelili katere vrste raziskav glede na hierarhijo dokazov so vključene v pregled literature. Rezultate bomo prikazali besedno, v tabelah in slikah, navedli bomo ključna spoznanja glede na uporabljen raziskovalni dizajn vključenih raziskav.

 

 

Obdobje trajanja: januar 2026 – avgust  2026 

Aktivnosti:

1) Pilotno testiranje instrumentov, preverjanje zanesljivosti, vsebinske in konstrukte veljavnost instrumentov, do 30. 3. 2026,

2) Zajem podatkov, do 31. 5. 2026

3) Obdelava in statistične analize za načrtovanje kvalitativne raziskave, do 30. 8. 2026

Cilj DP 2 je izvedba presečna raziskave z dodano vrednostjo na način, da gre za veljavno in zanesljivo zbiranje podatkov, v katerem smo upoštevali tudi nacionalne značilnosti dela v zdravstveni negi, izobraževanja in spoznanja aplikativnih raziskav ter pristope na področju zadržanja kadrov, ki smo jih prepoznali z retrospektivnim pristopom v DP 1.

METODA DELA presečne raziskave: Že navedeni instrumenti presečne raziskave bodo preverjeni na merske značilnosti (veljavnost, zanesljivost, objektivnost, občutljivost) in bo predhodno testirani kot pilotna študija. Podatke bomo zbirali s tehnikama pisnega in e-anketiranja (EnKlik ANKETA). Pridobili bomo etično dovoljenje za izvedbo raziskave, dovoljenja za izvedbo raziskave v posamezni organizaciji, predstavili bomo potek izvedbe raziskave, zagotovili anonimnost vključenih ter prostovoljnost pri vključitvi v raziskavo. Podatke bomo obdelali z univariatnimi, bivariatnimi in multivariatnimi statističnimi analizami. Prvi korak v analizi podatkov bo ugotavljanje psihometrične ustreznosti uporabljenih lestvic v instrumentu.

Spremenljivke presečne raziskave: 

• Spremenljivke RN4CAST modela: samoocena značilnosti dela, zadovoljstvo s trenutnim delom in zdravstveno nego kot kariero, pogoji dela, različni vidiki dela (prilagodljivost delovnega urnika, možnosti napredovanja, neodvisnost pri delu, poklicni status, plača, možnosti izobraževanja, letni dopust, bolniški dopust, študijski dopust), podatki o številu zaposlenih v zadnji delovni izmeni, izobrazbi in opis nedavne delovne izmene (trajanje izmene, vidiki odgovornosti za paciente, vloge v zdravstveni negi, število diplomiranih medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege na oddelku, obseg izvajanja različnih nalog izven delokroga zdravstvene nege ter naloge, ki bi jih morali opraviti, pa jih niso). Uporabljena bo Practice Environment Scale of the Nursing Work Index (PES-NWI) (75) za samooceno delovnega okolja. Drugi podatki: o značilnosti delovnega mesta zaposlenih v zdravstveni negi, podatke o delovanju vodij pri reševanju delovnih problemov pri neposrednem delu, zadovoljstvu s poklicnim razvojem, število opravljenih delovnih ur v zadnji delovni izmeni, število pacientov za katerega je bil anketiranec odgovoren v zadnji delovni izmeni in seznam najpogostejših delovnih aktivnosti v zadnji delovni izmeni, ki bi morale biti izvedene, pa niso bile zaradi pomanjkanja časa. Navedeni instrument je že bil psihometrično testirana za slovenski prostor (76).

• Spremenljivke NURS modela: značilnosti profila zaposlenih v zdravstveni negi, afektivni dejavniki, okolijski dejavniki in dejavniki profesionalne integracije bomo raziskovali z Lestvico poklicne zavzetosti medicinskih sester (Nurse Professional Commitment Scale) (77), ki je za slovenski prostor že prevedena in testirana (78) in ima tri podlestvice, novo zaposleni v zdravstveni negi in bodoči poklic, vključenost novo zaposlenih zdravstvene nege v klinično okolje in namera ostati v poklicu. Lestvica Academic Motivation Scale (lestvica akademske motivacije) temelji na teoriji samodoločenosti, ki opredeljuje različne vrste motivacije na kontinuumu od amotivacije prek različnih vrst zunanje motivacije do notranje (povsem samodoločujoče) motivacije.

• Spremenljivke Magnet4Health modela: Izgorelost bomo merili 9-postavkami pod lestvice EE MBI.53 (79) in orodjem za ocenjevanje izgorelosti (80,81). Kombinacija obeh instrumentov za ocenjevanje izgorelosti omogoča (1) neposredno primerjavo ravni EE s predhodnimi študijami nemedicinskem področju (z uporabo pod lestvice EE MBI) in (2) posodobljeno oceno celovitejšega uvida v sindrom izgorelosti ter zanesljivo oceno števila anketirancev s hudimi simptomi izgorelosti.

• Podatki o celovitem uvajalnem procesu in poklicni integraciji ob prvi zaposlitvi (33, 50-52, 56-57).

• Podatki o dodiplomskem študiju zdravstvene nege v Sloveniji. Koncept namere študentov za zaposlitev v zdravstveni negi pomembno vključuje vlogo visokošolskih zavodov. Različni dejavniki, ki izvirajo iz posameznika, njegovega okolja in visokošolskega zavoda, so povezani z njegovo zavzetostjo in pripravljenostjo za vstop v izbrani poklic. Avtorji poudarjajo izobraževalno podporo z dostopnostjo mentorjev (73, 82), kakovostnim poučevanjem in podporo pri prehodu na trg dela, spodbudno in vključujoče akademsko okolje, ki omogoča osebni in poklicni razvoj študentov, ter storitve za študente s programi za razvoj veščin, podporo pri iskanju prakse in prve zaposlitve (Jeffreys, 2015; Jeffreys, 2020). Študenti razvijajo svojo poklicno identiteto skozi aktivno vključevanje in sodelovanje v strokovnih organizacijah, študijskih skupinah in drugih dejavnostih znotraj visokošolskega zavoda, kar krepi občutek pripadnosti poklicni skupini. V raziskavi Kaihlanen, et al. (31) ugotavljajo, da ima vsaka tretja nova diplomirana medicinska sestra v prvih letih prakse veliko namero zapustiti poklic medicinske sestre. Za zagotavljanje prihodnje trajnostne delovne sile v zdravstveni negi je torej ključnega pomena izboljšati razumevanje dejavnikov študijskega in kliničnega okolja, s spodbujanjem uspešnega prehoda v delovno okolje, poklicni zavzetosti in zadržanju v poklicu medicinske sestre (83; 84; 85).

• Dejavniki profesionalne integracije: Dejavniki profesionalne integracije v času študija in ob prvi zaposlitvi pomembno oblikujejo poklicno vlogo diplomanta. Ti dejavniki vključujejo vključenost v sistem zdravstvenega varstva, zanesljivost zaposlitve, strokovna vprašanja zdravstvene nege, slovensko politiko ter svetovne, nacionalne in lokalne dogodke (73). Dejavniki, kot so svetovanje in pomoč fakultete, strokovni in družbeni dogodki v organizaciji fakultete, članstva v študentskih organizacijah in udeležba na dogodkih v okviru organizacije, spodbude študentov in prijateljev v letniku, tutorstvo študentov višjih letnikov ali visokošolskih učiteljev ter programi za strokovno obogatitev, ne učinkujejo le na njihov akademski uspeh, ampak tudi na njihovo odločitev, da ostanejo v poklicu (86).

• Čustveni dejavniki pri mladih v poklicu - NURS model poudarja kulturno ozaveščenost mladih v poklicu in kulturno skladnost, ki se nanaša na stopnjo skladnosti med vrednotami in prepričanji diplomanta ter vrednotami in prepričanji zdravstvene nege v delovnem okolju. Visoka stopnja kulturne kongruence je pozitivno povezana z vztrajanjem, uspešnostjo, motivacijo, zadržanjem v poklicu in zadovoljstvom z delom (87). Neskladje (kulturna inkongruenca) je povezana s pojavom stresa in lahko vodi v nezadovoljstvo, nizko samo učinkovitost, slabo akademsko uspešnost, zmanjšano motivacijo in osip. Poleg tega je lahko kulturno neskladje negativno povezano s fiziološkim, čustvenim in splošnim zdravjem študenta.

Vzorec presečne raziskave bo zajet po metodi cenzusa v določenem časovnem oknu s pomočjo spletnega anketiranja. Vključeni bodo zaposleni v zdravstveni negi na vseh ravneh zdravstva, ki imajo do 10 let delovne dobe. Podatke o ciljni skupini, ki jo želimo zajeti v raziskavo bomo pridobili pri delodajalcih, velikost populacije bomo preverjali tudi preko zbirnih baz podatkov o zaposlenih v zdravstvu, ki jih zbira NIJZ. Sodelujoči pri zbiranju podatkov bodo Zbornica zdravstvene in babiške nege in zdravstveni zavodi v Sloveniji, delovne skupine RSKZN za bolnišnično in primarno raven, ALUMNI KLUBI fakultet. Za raziskavo bomo pridobili soglasje Komisije za medicinsko etiko RS.

 

 

Obdobje trajanja: september 2026 – oktober  2026 

Aktivnosti:

1) Prepoznavanje vrzeli za načrtovanje kvalitativne raziskave

2) Etapna priporočila za delodajalce, MZ, izobraževalce v zdravstveni negi

3) Promocija etapnih spoznanj projekta - Nacionalni posvet o zadržanju kadrov v zdravstveni negi – prva spoznanja CRP (september / oktober 2026)

4) Drugo srečanje Zrcalne skupine projekta

5) Obveščanje strokovne javnosti in drugi deležnikov o delnih rezultatih projekta

Cilj DP 3 je prvi mejnik projekta, ko bomo s pomočjo zbranih kvantitativnih podatkov lahko primerjali spoznanja naše raziskave z mednarodnimi spoznanji, sledili bomo primerjavama v EU prostoru in Evropi, tudi zaradi načina izobraževanja medicinskih sester, ki je regulirano z EU Direktivo (89-91) in tudi načina organiziranja in financiranja zdravstvenih sistemov v EU ter že izdelanimi priporočili Evropske komisije in drugih deležnikov o pomenu razvoja kadrov v zdravstvenem sektorju.

METODA DELA zrcalne skupine: zrcalna skupina je nabor strokovnjakov in raziskovalcev, ki temo pridobivanja in zadržanja poznajo ali se z njo raziskovalno ukvarjajo. Skupina bo prejela vnaprej izvlečke spoznanj izvedene raziskave in izvedenega sistematičnega pregleda spoznanj, v interaktivni razpravi bodo strokovnjaki in raziskovalci predstavili videnje rezultatov in podali predloge za načrtovane aktivnosti projekta in pomen etapnih spoznanj za projekt.

 

 

Obdobje trajanja: oktober  2026 – marec  2027 

Aktivnosti:

1) Zasnova kvalitativne raziskave in izvedba

2) Obdelava kvalitativnih podatkov raziskave

3) Oddaja članka kvantitativnega dela izvedene raziskave v revijo z IF

4) Oddaja članka v nacionalno revijo Javno zdravje (NIJZ) v zvezi s kvantitativnimi spoznanji o zadržanju kadrov

5) Združevanje spoznanj kvalitativne in kvantitativne raziskave

 

Cilj DP 4 je izpostaviti spoznanja kvantitativne raziskave, ki niso dovolj jasna ali smo pri njih dosegli visoko variabilnost rezultatov. S kvalitativnim pristopom dobimo globok uvid v raziskovalni problem na ravni posameznika. Cilj je z odprtimi vprašanji nagovoriti zaposlene mlade zaposlene v delovnih okoljih, da pojasnijo svoje videnje, izkušnje, pričakovanja v zvezi z delom, uvajanjem v delo, delovnim okoljem, pogoji dela, podporo vodstva, sodelovanje, možnosti kariernega razvoja, stiske in težave pri delu, idr. Ta spoznanja bodo pomembna poglobitev razumevanja problema pridobivanja in zadržanja mladih v poklicih zdravstvene nege in bodo pomembno prispevala k končnim spoznanjem.

 

METODA DELA kvalitativne raziskave: Cilj uporabe kvalitativnih raziskovalnih metod je spoznati ozadje posameznih dejanj, način sprejemanja odločitev in dobiti odgovore na vprašanja kot sta zakaj in kako (npr. zakaj se določene stvari dogajajo)? Izhodiščna vprašanja za opisno kvalitativno raziskavo, ki bodo dokončno oblikovana, ko bodo analizirani podatki kvantitativnega zajema. Metoda dela in zbiranja podatkov bodo fokusne skupine. Izvedenih bo vsaj 5 fokusnih skupin ali več. Končno število izvedenih fokusnih skupin je odvisno od zasičenosti podatkov. Heterogenost vključenih bomo zajeli iz vidika spola, delovnih mest in leti dela v zdravstveni negi. V eno fokusno skupino bo vključenih 7 do 9 udeležencev. Pri zbiranju podatkov in obdelavi kvalitativnih spoznanj bomo sledili metodi utemeljene teorije. Uporabljena bo tematska analiza besedila.

 

 

Obdobje trajanja: april  2027 – avgust  2027 

Aktivnosti:

1) Tretje srečanje Zrcalne skupine - Izvedba metode konsenza za predstavitev rezultatov spoznanj izvedenih raziskav ključnim deležnikom in potrditev nacionalnih priporočil za področje pridobivanja in zadržanja mladih v poklicih zdravstvene nege

2) Izdelava zaključnih ugotovitev in nacionalnih priporočil projekta

3) Nacionalni posvet o pridobivanju in zadržanju mladih v poklicih zdravstvene nege – Zaključna spoznanja CRP in predstavitev nacionalnih priporočil

4) Obveščanje strokovne javnosti in drugi deležnikov o končnih rezultatih projekta

5) Priprava zaključnega poročila o projektu

6) Priprava IF članka mešanih metod, ki bo oddan po zaključku projekta

7) Promocija zaključnih spoznanj projekta 1) Predstavitev rezultatov projekta na znanstveni konferenci FZAB, 2) Oddaja prispevka za 5. znanstveni konferenci javnega zdravja, april 2027, 3) predstavitve na drugih dogodkih nacionalnih ustanov kot so Zbornica Zveza, NIJZ, MZ, idr. 

 

Cilj DP 5 je povezati spoznanja delovnih paketov od 1 do 4 in pridobiti konsenz v zvezi s potrebnimi ukrepi na ravni strateških nacionalnih odločitev glede poklicne skupina zdravstvena nega in na ravni politik pridobivanja in razvoja kadrov v zdravstvenih zavodih. Konsenz bi pripomogel k  prepoznavanju ključnih dejavnikov pri pridobivanju in zadržanju mladih v poklicih zdravstvene nege in bi zavezoval in usmerjal odločevalce glede nacionalnih politik in delodajalce opolnomočil o priložnostih, kako delo, delovne pogoje in karierni razvoj preoblikovati, da bi dosegli večje zadržanje mladih v poklicih zdravstvene nege.

METODA DELA za doseganje konsenza bo skupinski intervju, ki ga uporabimo, ko želimo pridobiti podatke za strateško načrtovanje; pri tem nas zanimajo mnenja in odgovori na že vnaprej pripravljena izhodiščna vprašanja. K uspešnosti skupinskega intervjuja pripomore, če se udeleženci med seboj poznajo in so iz različnih področjih obravnavanega problema, saj se tako poveča interakcija, oblikovanje rešitev, celostni pogled na problem med njimi in moderatorjem. Razpravo vodi moderator, ki temo razprave dobro pozna. Ker temo poznajo tudi udeleženci skupinskega intervjuja – tako skupino imenujemo naravna skupina – raziskovalec lahko zazna kulturno dinamiko o obravnavanih temah in odzive iz prakse in politike, kar oblikuje tudi potek skupinskega intervjuja in obdelavo podatkov.

PROMOCIJA PROJEKTA: Projekt bo predstavljen in njegove aktivnosti in spoznanja na spletni strani FZAB s podstranjo projekta v skladu z navodili razpisa, ki bo vidno promovirana na osnovnem profilu spletne strani FZAB. Projekt bo promovira tudi Zbornica - Zveza v okviru rednega obveščanja in umestitvijo projekta na osnovnem profilu Zbornice - Zveze. Obvezne minimalne vsebine spletne strani bodo:

• vsebinski opis projekta z osnovnimi podatki glede (so)financiranja,

- opis delovni paketov,

- načrt vseh dogodkov projekta,

- objavljeni bodo vsi etapni rezultati,

• povezava na podatke v sistemu SICRIS,

• NRRP in njegove posodobitve ter

• navedba logotipa ARIS in drugih (so)financerjev

• izvedena bodo redna poročanje o vsebini spletne strani financerjem,

• Spletna stran / podstran bo aktivna še 5 let po zaključku projekta.

• Vse publikacije v okviru projekta bodo prosto dostopne in vidne na spletni strani, vsi dogodki bodo brez kotizacije z jasnim navajanjem financerjev projekta.

Preko socialnih in družbenih medijev bomo predstavili poklice v zdravstveni negi in etapna in končna spoznanja projekta, saj mnenje javnih medijev lahko poveča ali škodi ugledu zdravstvene nege, kar vpliva na privlačnost poklica. Medijsko ustvarjene podobe medicinskih sester ne vplivajo samo na stališča uporabnikov zdravstvenih storitev, temveč pomagajo oblikovati predstavo, ki jo imajo medicinske sestre o sebi, in tudi predstavo in odločitev mladih za poklic medicinske sestre.