Kdo je bila Angela Boškin?

Angela Boškin (rojena 6. 6. 1886, Pevma pri Gorici) je zgodovinsko gledano izjemno pomembna osebnost za zdravstveno nego in javno zdravje v Sloveniji. Bila je prva šolana medicinska sestra iz socialno-zdravstvenega dela, diplomira je leta 1918 za poklic »skrbstvena sestra«, v prvi šoli za socialno-skrbstveno delo na Dunaju. Po vrnitvi v Slovenijo sprva ni našla dela, saj so zdravstvene in socialne ustanove imele pogodbe z redovnicami. Kmalu je takratna socialno-zdravstvena politika spoznala, da je njeno znanje pomembno za takratno slabo organizirano zdravstvo in socialo. Tako je februarja 1919, z dekretom kot prva »skrbstvena sestra« (danes diplomirana medicinska sestra v patronažni dejavnosti) dobila službo na Jesenicah, kjer je delovala do leta 1922. Na Jesenicah je ustanovila prvo posvetovalnico za matere in dojenčke na ravni takratne države in vzpostavila zaupanje do njenega dela pri naprednih ženskih krogih in organizacijah na tem področju. S svojim strokovnim delom in odnosom do dela, znanja in ljudi je dala pomemben pečat poklicu in stroki. Bila je uspešna v med poklicnem povezovanju in sodelovanju z zdravniki, babicami, župani, cerkvijo, premožnimi kmeti, idr., kar ji je dalo podporo pri izgradnji organiziranih pristopov, ki so ljudem omogočili večjo dostopnost in znanje za obvladovanje takratnih zdravstvenih problemov in revščine, zlasti se je posvetila materam in otrokom. Uspešno uvedena praksa posvetovalnic se je kasneje razširila po celi državi.

Poklicna pot jo je iz Jesenic vodila na Zavod za socialno higiensko zaščito dece v Ljubljani, kjer je službovala kot glavna sestra zavoda. Bila med pobudniki za ustanovitev prve šole za zaščitne sestre v Ljubljani, ki je začela delovati leta 1924 v okviru istega zavoda. Tam je tudi predavala in nostrificirala svoje spričevalo iz šolanja na Dunaju. To so bili prvi začetki organiziranega strokovnega izobraževanja na področju zdravstvene nege na Slovenskem.

Slika 1: Dekret o nastavitvi skrbstvene sestre Angele Boškin

Vir: Zdravstveni obzornik (Anon, 1969a).

Nastanek novega poklica je v letu 1927 privedel do ustanovitve prve strokovne organizacije »Organizacije absolventk šole za sestre«, ki je preraslo v društvo, v katerem je bila Angela Boškin dolga leta aktivna članica in mu tudi predsedovala. Leta 1928 je v reviji »Ženski pokret« objavila članek »Nova ženska profesionalna organizacija«. Bila je tudi prepričana zagovornica ženskih pravic do izobraževanja in poklicnega udejstvovanja, kar ni bilo dobro sprejeto v konservativnih krogih, z njo se niso strinjali tudi nekateri zdravniki.

Poklicna pot jo je nato vodila v Trbovlje, kjer je delovala 10 let v posvetovalnici za matere in otroke. Delovne razmere so bile težke, prisotna je bila huda revščina, slaba prosvetljenost, spopadala se je s problemi zapuščenih otrok in mladoletno prostitucijo. Pri delu je bila uspešna, saj ji je v tako zahtevnih okoliščinah uspelo zmanjšati smrtnost otrok in umrljivost mater. Od leta 1939 je vodila osveščanje prebivalstva v okviru Higienskega zavoda Ljubljana, v času druge svetovne vojne je delovala v tuberkuloznem dispanzerju v Škofji Loki, kjer je do prebivalcev delovala zaščitniško pri poskusih rasnega čiščenja in skrbela za ilegalce. Leta 1944 se je upokojila, utrujena in izčrpana od napornega dela ter se preselila v rojstno Pemvo pri Gorici. Za svoje delo je bila leta 1969 odlikovana z »Zlatim znakom« takratne Zveze društev medicinskih sestre Slovenije in z »Redom zaslug za ljudstvo s srebrnimi žarki« v takratni Jugoslaviji.

Angela Boškin je skozi poklicno delo močno prispevala k profesionalizaciji zdravstvene nege v Sloveniji, uvajala je novosti, jih sistematično spremljala in izboljševala in prenašala na sodelavce v timu in šolajoče. Bila je pionirka v prepoznavanju javno zdravstvenih problemov in uvajanju metod za osveščanje in krepitev zdravja ranljivih skupin. Zavedala se je, da se lahko bolnemu ali neukemu človeku pomaga le na način, da se ga izobražuje in vzgaja, revnim pomaga premagovati stisko in da je le to mogoče, če se razvija širša družbena odgovornost, kjer je pomembno med sektorsko sodelovanje in povezovanje. S svojim delom je pokazala, kako pomembna je izobrazba in nenehno spremljanje novosti in izboljšav v zdravstveni negi, sociali in javnem zdravju. Zavedala se je pomena profesionalnega združevanja na nacionalni ravni in je leta 1932 po zgledu Mednarodne organizacije v zdravstveni negi (današnji Mednarodni svet medicinskih sester) pripravila prve usmeritve za delo slovenske nacionalne organizacije v zdravstveni negi. Te usmeritve so aktualne tudi danes, saj je predlagala delovne odbore, ki naj delujejo na področjih duševnega zdravja, socialne ranljivosti, spremljanja strokovnosti kliničnega dela, organizacije službe zdravstvene nege z novimi metodami in tehnikami dela, ugotavljanja potreb po izobraženih medicinskih sestrah v Sloveniji, njihovo izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje. Prav tako je pomembno njeno zavzemanje za pravice žensk, saj je bilo uveljavljanje pretežno ženskega poklica, ki naj temelji na izobraževanju in timskem sodelovanju, v takratnih časih mnogo težje, kot je to danes. Umrla je leta 28. 7. 1977 v rodni Pevmi pri Gorici.

Zakaj Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin?

Razvoj poklicnega delovanja izobraženih medicinskih sestre se je v Sloveniji pričel z Angelo Boškin na Jesenicah, je strokovnjakinja, ki je po besedah zgodovinarke, profesorice Zvonke Zupanič Slavec iz Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani »iz poklica skrbstvena sestra naredila poslanstvo, kar je največ, kar lahko nekdo naredi za svojo stroko« in nadaljuje, »da Angela Boškin sodi med deset zaslužnih v zgodovini zdravstva in zdravstvenega varstva v Sloveniji«.

Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin je iz ideje regijsko zasnovane šole prerasla v fakulteto, ki združuje, usmerja in aktivno doprinaša k razvoju zdravstvene nege kot znanstvene discipline v Sloveniji. Fakulteta izvaja študijske programe na vseh bolonjskih stopnjah, poleg zdravstvene nege razvija druga znanstvena področja v zdravstvenih vedah, kot so fizioterapija, promocija zdravja, kakovost in varnost, ter zdravstveni management. Zato z velikim spoštovanjem in odgovornostjo ter ob soglasju sorodnikov Angele Boškin, prevzemamo dediščino njenega pionirskega dela kot prve skrbstvene sestre, ki je začela poklicno pot na Jesenicah. S ponosom bomo ohranjali spomin na njeno življenjsko delo s preimenovanjem v Fakulteto za zdravstvo Angele Boškin.

izr. prof. dr. Brigita Skela Savič, znan. svet.

Opomba: Fakulteta za zdravstvo Jesenice se je decembra 2016 preimenovala v Fakulteto za zdravstvo Angele Boškin. Okrožno sodišče v Kranju je izdalo sklep opr. št. Srg 2016/55282 z dne 28. 12. 2016 o vpisu spremembe pri subjektu vpisa Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin v sodni register.

Uporabljeni viri:

Anon, 1969a. Naša prva medicinska sestra Angela Boškinova. Obzornik zdravstvene nege, 3(3), pp. 123-130.

Anon, 1969b. Letošnje leto smo sklenili s proslavo 50-letnice dela medicinskih sester v Sloveniji. Obzornik zdravstvene nege, 3(4), pp. 185-187.

Anon, 1970. Gradivo II. Skupščine Zveze DMS Slovenije dne 5. in 6. XII. 1969. Obzornik zdravstvene nege, 4(1), pp. 1-7.

Bandur, S. 2016. Angela Boškin je bila slovenska Florence Nightingale. Delo, 3. 3. 2016. Available at: http://www.delo.si/prosti-cas/zanimivosti/angela-boskin-je-bila-slovenska-florence-nightingale.html [Accessed 2. November 2016].

Korenčan, A., 2009. Življenje in delo Angele Boškin. Gorica: Goriška Mohorjeva družba.

Skela Savič, B., 2016. Smernice za izobraževanje v zdravstveni negi na študijskem programu prve stopnje Zdravstvena nega (VS). Jesenice: Fakulteta za zdravstvo Jesenice. Available at: https://www.fzab.si/uploads/file/zaklenjeno_Koncne%20smernice_RSKZN_Strateski%20svet%20ZN_BSS_OZN.pdf [Accessed 2. November 2016].

Skela Savič, B., Pesjak, K. & Lobe, B., 2016. Evidence-based practice among nurses in Slovenian hospitals. International Nursing Review, 63(1), pp. 122-131.

Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice, 2011. Prisega Angele Boškin za diplomante programa prve stopnje Zdravstvena nega (VS) . Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice. Available at: http://www.fzab.si/uploads/file/Prisega_Angele_Boskin_zaklenjena.pdf [Accessed 2. November 2016].