Inštitut Angele Boškin

Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin povezuje raziskovalce ter izvaja naslednje naloge:

• razvijanje in izvajanje znanstveno raziskovalnega dela na šoli v okviru nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa,
• pridobivanje in izvajanje raziskovalnih projektov (temeljni, aplikativni, klinično raziskovanje) doma (ARRS, MIZŠ (MVZT, MIZKŠ), MZ, ZZZS) in v tujini (EU razpisi),
• aktivno vključevanje študentov prve in druge stopnje v raziskovalno delo šole,
• objavljanje rezultatov raziskovalnega dela,
• sodelovanje pri prenosu rezultatov raziskav v uporabno vrednost,
• obveščanje javnosti o rezultatih izvedenih raziskav,
• organiziranje in soorganiziranje mednarodnih in domačih znanstvenih konferenc in šol raziskovanja,
• izvajanje svetovalnega in drugega strokovnega dela s področja raziskovanja,
• vzpostavljanje pogojev za razvoj znanstvene revije na področju zdravstvene nege in zdravstva,
• evalvacija raziskovalnega in razvojnega dela in izdelava poročila o ocenjevanju kakovosti raziskovalcev v skladu s 32. členom Pravilnika o merilih za ocenjevanje kakovosti raziskovalne dejavnosti in o evidencah raziskovalne dejavnosti.
   

Poslanstvo Inštituta Angele Boškin

Inštitut Angele Boškin za raziskave v zdravstvenih vedah deluje od leta 2019. Osrednje poslanstvo inštituta je odgovoriti na aktualna raziskovalna vprašanja na področju zdravja in bolezni v družbi ter z raziskavami odkrivati pomanjkljivosti in dobre prakse v podpori zdravim, bolnim in ranljivim. Zavedamo se, da je zdravje v družbi pogojeno z učinkovitostjo zdravstvenega sistema in drugih podpornih družbenih sektorjev, ki oblikujejo politike zdravja, zato je naš raziskovalni interes usmerjen tudi v raziskovanje izobraževanj za poklice v zdravstvu, razvoj in profesionalizacijo zdravstvenih strok, na dokazih temelječe delo v zdravstvu, promocijo zdravja, zdravstveni management, med-poklicno sodelovanje, financiranje zdravstva, itd.  

Naš cilj delovanja je nenehno izboljševanje, razvoj, iskanje in umeščanje novih spoznanj in inovativnih ter mednarodno primerljivih pristopov za doseganje učinkovite zdravstvene in socialne obravnave ter mednarodno primerljivega izobraževanja za poklice v zdravstvu.    

Dejavnosti Inštituta Angele Boškin 

- Izvedba raziskav
- Pridobivanje raziskovalnih projektov
- Objavljanje spoznanj raziskav
- Prenos spoznanj raziskav v prakso
- Obveščanje javnosti o rezultatih raziskav in prenosih v prakso
- Sodelovanje na znanstvenih dogodkih
- Svetovalno delo na področjih raziskovanje, na dokazih temelječe delo, profesionalni  razvoj zdravstvenih strok, management v zdravstvu
- Izvedba izobraževanj za naročnike 

Področja raziskav Inštituta Angele Boškin 

Raziskujemo v sodelovanju z zdravstvenimi delavci v kliničnih okoljih, študenti, zdravstvenimi in socialnimi zavodi, visokošolskimi zavodi, skupnostjo in drugimi družbenimi akterji. Raziskujemo v med-poklicnih slovenskih in mednarodnih raziskovalnih skupinah.

Inštitut Angele Boškin pokriva naslednja področja raziskovanja: 

• Zdravstvena nega s specialnimi področji
• Fizioterapija s specialnimi področji
• Napredna znanja v zdravstveni obravnavi
• Promocija zdravja  v družbi
• Neenakosti v zdravju
• Klinično raziskovanje v zdravstveni obravnavi, 
• Profesionalizacija zdravstvenih strok
• Na dokazih podprta praksa in med-poklicno sodelovanje
• Pogoji dela in izidi zdravstvene obravnave
• Izobraževanje za poklice v zdravstvu na vseh ravneh
• Management, voditeljstvo, kakovosti in varnost v zdravstvu
• Dolgoživa družba, staranje in ranljive družbene skupine 
• Raziskave širših družbenih konceptov v odnosu do zdravja in bolezni
• Razvojne teme za doseganje kakovostnega visokošolskega izobraževanja zdravstvenih poklicev in kontinuiranega profesionalnega izobraževanja  

Metodološki raziskovalni pristopi

Metodološki pristop izberemo glede na značilnosti raziskovalnega problema, predhodna spoznanja raziskav, teoretična izhodišča in postavljeno raziskovalno vprašanje. Raziskovalna skupina fakultete je usposobljena za uporabo različnih raziskovalnih dizajnov kvantitativne in kvalitativne paradigme in dizajnov sistematičnega pregleda znanstvene literature. Prav tako imamo znanja in objave za redkeje uporabljene raziskovalne dizajne. 

• ustvarjanje novega znanja in spoznanj ter prenosa znanja v javno korist,
• združevanje raziskovalcev in strokovnjakov s področja zdravstva in zdravstvene nege, ki s svojim raziskovalnim delom in z ustvarjanjem najsodobnejšega znanja in metod v vsakodnevno prakso dvigujejo kakovost in strokovnost izvajanja zdravstvenega varstva populacije,
• razvijanje človeških virov in razvijanje raziskovalne ustvarjalnosti, s povečanjem vloge znanosti pri vzgoji kadrov.

Zdravstvene vede 

Zdravstvene vede (Health Sciences) vključujejo različne zdravstvene stroke, ki delujejo v okviru zdravstvene obravnave na primarni, sekundarni in terciarni ravni ter javnem zdravju, kot so zdravstvena nega, babiška nega, fizioterapija, delovna terapija, psihologija, zdravstvena ekonomika, javno zdravje, idr. Nekatere definicije v zdravstvene vede poleg že navedenih, vključujejo širši nabor strok kot so splošna in dentalna medicina, farmacijo, biokemija, vendar je taka umestitev redkejša in ne upošteva najpogosteje uporabljenih raziskovalnih pristopov v zdravstvenih vedah. 

Področja raziskav v zdravstvenih vedah

Raziskave v zdravstvenih vedah se osredotočajo na zdravje in zdravstveno obravnavo kot osrednji element interesa, ki je poleg aktualnega strokovnega znanja različnih strok, povezan še z drugimi znanstvenimi disciplinami s področja družboslovja, socialnega varstva, tehnike,  naravoslovja in razvijajoče se med-poklicne znanstvene discipline kot so promocija zdravja, znanost o uvajanju izboljšav v zdravstvu, varnost pacientov, zdravstveni management, itd.

Pristop k raziskovanju

Raziskave v zdravstvenih vedah najpogosteje uporabljajo socialni model pristopa do zdravja in invalidnosti, ki poudarja pomen družbenih sprememb za izboljšanje zdravja v družbi.  

Doprinos raziskav v zdravstvenih vedah

Raziskave v zdravstvenih vedah imajo pomemben doprinos k aktualnemu znanju o zdravju, zdravstveni obravnavi, kakovosti, varnosti, zdravstvenem managementu in zdravstvu kot sistemu, so osnova za na dokazih temelječe politike zdravstvenih sistemov. Prispevajo k večji učinkovitosti in pravični dostopnosti do zdravstvenih storitev. Njihov prispevek je v profesionalizaciji zdravstvenih strok, razvoju naprednih znanj in spodbujanju med-poklicnega sodelovanja v zdravstvu. Velik pomen imajo na področju zmanjševanja neenakosti v zdravju in krepitvi zdravja v družbi. Prispevajo tudi s pobudami na področju umetne inteligence za razvoj sistemov zdravstvene ocene potreb in primanjkljajev, ki so klinično uporabni, pravočasni, občutljivi na spremembe, kulturno občutljivi, imajo nizke stroške in so vgrajeni v standardne postopke ter vključujejo paciente.

Kritiki teh raziskav omenjajo na premajhno rabo zaupanja vrednih raziskovalnih dizajnov kot so slepo kontrolirani dizajni in pogosta raba kvalitativnih dizajnov. Vendar, ker gre velikokrat za proučevanje malo raziskanih raziskovalnih problemov, je kritika neutemeljena. Kljub temu morajo raziskovalci v zdravstveni vedah stremeti k razvoju in preverjanju nastajajočih induktivnih teorij malo razumljenih raziskovalnih problemov, k njihovi potrditvi in razvoju novega znanja na deduktivni ravni.