V večini evropskih držav imajo medicinske sestre možnost magistrskega študija na področju zdravstvene nege, v Sloveniji je to mogoče šele od leta 2007.

Študijski program druge stopnje Napredna zdravstvena nega (mag./2I.)  je nadgradnja visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje Zdravstvena nega in je oblikovan v skladu z bolonjskimi usmeritvami. Program omogoča poglabljanje in nadgradnjo že pridobljenih kompetenc in sposobnosti ter študenta usposobi za iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju. Splošni cilji študijskega programa druge stopnje Napredna zdravstvena nega (mag./2I.) je promoviranje, razvijanje in udejanjanje na dokazih temelječe prakse zdravstvene nege. Študent v času študija razvija sposobnosti za ustrezno odzivanje na kompleksne in spreminjajoče se potrebe v zdravstveni obravnavi zdrave in bolne populacije pridobiti kompetence za obravnavo  kompleksnih problemov na področju na katerem se izobražuje.

Prenovljen študijski program 2. stopnje Napredna zdravstvena nega (mag./2l.) je pripravljen v skladu z mednarodnimi smernicami Guidelines on advanced nursing practice (ICN, 2020), Clinical nurse specialist competencies (CNS): a common pipeline of competencies for the common training framework of each  specialty (ESNO, 2015).

Izobraževanje za napredno zdravstveno nego je  usmerjeno na zdravstvene probleme primarne ravni, na sekundarni in terciarni ravni se za samostojno klinično delo vedno bolj uveljavljajo klinične specializacije. Minimalni vstop za samostojno delo na vseh treh omenjenih ravneh zdravstva je zaključen strokovni magisterij napredne zdravstvene nege
Magister/-ica napredne zdravstvene nege je usposobljen za celostni pristop k pacientu, ki vključuje poleg postavitve diagnoze in prevzemanje odgovornosti za zdravljenje bolezenskih stanj tako na področju akutnih in kroničnih stanj, v nekaterih državah tudi predpisovanje zdravil. Izjemnega pomena je, da izobraževanje vključuje vodeno klinično usposabljanje v kliničnem okolju. Predpisane so tudi minimalne ure usposabljanja. Države, ki že imajo razvito prakso na tem področju zahtevajo minimalno 500 ur opisanega kliničnega usposabljanja (povz. ESNO, 2015; Guidelines, 2019).

Diplomant deluje samostojno, prevzema odgovornost za zdravje obravnavanih in deluje sodelovalno z drugimi zdravstvenimi strokovnjaki in prevzema popolno odgovornost za svoje delo. Kompetence so različne glede na razvitost zdravstva kot sistema v državi, najširši krog kompetenc zajema napredno celostno oceno zdravstvenega stanja, načrtovanje diagnostičnih preiskav, postavitev diagnoze zdravstvenega stanja, predpisovanje dogovorjene terapije na ravni države, spremlja in evalvira izvedene aktivnosti, izboljševanje zdravstvene obravnave, idr. Ima pooblastila za napotitev in sprejem pacienta. Obravnava, ki jo izvaja je z dokazi podprta, izvaja spremljanje lastnega dela in se vključuje v raziskovalno delo na kliničnem področju delovanja. Deluje samostojno v med-poklicnem timu, ki omogoča  konzultacije in sodelovalno delo med magistri napredne zdravstvene nege in kliničnimi specialisti medicine na področju kjer deluje.