Psihologija in komunikacija v zdravstvu
|
Modul: |
Fizioterapija |
ECTS: |
3 |
Kontaktne ure predavanja: |
30 |
Kontaktne ure seminar: |
15 |
Kontaktne ure kabinetnih vaj: |
|
Kontaktne ure kliničnega usposabljanja: |
|
Nosilec predmeta: |
mag. Peter Markič, viš. pred.
doc. dr. Sanela Pivač |
Letnik: |
1. letnik
|
Psihologija in komunikacija v zdravstvu
|
Kontaktne ure predavanja: |
30 |
Kontaktne ure seminar: |
15 |
Kontaktne ure kabinetnih vaj: |
|
Kontaktne ure kliničnega usposabljanja: |
|
Nosilec predmeta: |
mag. Peter Markič, viš. pred.
doc. dr. Sanela Pivač |
Izvajalci predmeta: |
- mag. Peter Markič, viš. pred.
- doc. dr. Sanela Pivač
- Marta Smodiš, viš. pred.
|
Stopnja: |
Visokostrokovni študijski program prve stopnje |
Semester: |
Letni |
Jezik: |
Slovenski
|
Cilji in predmetno
specifične kompetence: |
Študent:
- učinkovito delo z bolniki;
- zmožnost vživljanja v bolnike in svojce;
- prepoznavanje znakov duševne stiske, simptomov psihičnih motenj, stresa in izgorevanja;
- razumevanje problemov bolezni in težav bolnikov s psihološkega vidika;
- uporaba psiholoških teorij v praksi;
- uporaba osnovnih psihosocialnih intervencij ter učinkovite komunikacije pri vsakodnevnem delu;
- razvijanje kakovostnih odnosov z bolniki, svojci in sodelavci;
- sposobnost za celovito komunikacijo, interakcijo in učinkovito delo s sodelavci in na interdisciplinarni ravni in s posamezniki, družinami in skupinami;
- samostojno pridobivanje, uporaba in izmenjava informacij med pacienti in zdravstvenimi delavci ter v zdravstvenih ustanovah in socialnem okolju.
Znanje in razumevanje:
- zavedanje in razumevanje pomena psihologije in psiholoških veščin v zdravstvu;
- razumevanje glavnih psiholoških konceptov, struktur in dinamike osebnosti;
- zavedanje in razumevanje povezanosti med telesom, duševnostjo in duhovnostjo;
- razumevanje pomembnih medosebnih procesov in grupne dinamike;
- seznanjenost z glavnimi psihičnimi motnjami, vzroki, poteki in posledicami;
- poznavanje in obvladovanje osnov psihološke komunikacije in pomoči pri delu z različnimi bolniki;
- razumevanje pomembnosti psihologije za uspešnost zdravljenja;
- razumevanje pomena neverbalne komunikacije in dobre verbalne komunikacije;
- poznavanje pomena podpornega komuniciranja, razumevanje in uporaba odnosnega in asertivnega komuniciranja, empatije in ostalih komunikacijskih spretnosti;
- poznavanje vzrokov za motnje v komuniciranju in osnovnih dimenzij konfliktov v komuniciranju;
- razumevanje komunikacijskega odnosa med zdravstvenim osebjem ter med zdravstvenim osebjem in pacientom/ svojcem.
|
Obvezna literatura: |
|
Priporočljiva literatura: |
- Rakovec Felser, Z., 2009. Psihologija telesnega bolnika in njegovega okolja. Maribor: Založba Pivec.
- Hayes, N. & Orrell, S., 1998. Psihologija. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
- Benedik, E., 2014. Osebnost med zdravjem in boleznijo. Lesce: Samozaložba.
- Niven, N., 2006. The Psychology of Nursing Care. Edinburgh: Palgrave Macmillan.
- Payne, S. & Waker, J., 2002. Psihologija v zdravstveni negi. Ljubljana: Educy.
- Rakovec Felser, Z., 2002. Zdravstvena psihologija. Maribor: Visoka zdravstvena šola.
- Ule, M., 2009. Spregledana razmerja. O družbenih vidikih sodobne medicine. Maribor: Aristej.
- Rungapadiachy, D.M., 2003. Medosebna komunikacija v zdravstvu. Ljubljana: Educy.
- Prebil, A., Mohar, P. & Drobne, J., 2009. Komunikacija v zdravstvu. Celje: Celjska Mohorjeva družba.
|
Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti: |
Predavanja, seminar, individualno delo študentov.
Pogoj za pristop k izpitu:
- 50% prisotnost na predavanjih
- 100% prisotnost na seminarju
|
Metode ocenjevanja: |
- pisni izpit (80%)
- seminarska naloga (20%)
|