Psihologija in komunikacija v zdravstvu
 
Modul: Fizioterapija
ECTS: 3
Kontaktne ure predavanja: 30
Kontaktne ure seminar: 15
Kontaktne ure kabinetnih vaj:  
Kontaktne ure kliničnega usposabljanja:  
Nosilec predmeta: mag. Peter Markič, viš. pred.
doc. dr. Sanela Pivač
Letnik: 1. letnik
 
Psihologija in komunikacija v zdravstvu              

Kontaktne ure predavanja: 30
Kontaktne ure seminar: 15
Kontaktne ure kabinetnih vaj:  
Kontaktne ure kliničnega usposabljanja:  
Nosilec predmeta: mag. Peter Markič, viš. pred.
doc. dr. Sanela Pivač
Izvajalci predmeta:
  • mag. Peter Markič, viš. pred.
  • doc. dr. Sanela Pivač
  • Marta Smodiš, viš. pred.
Stopnja: Visokostrokovni študijski program prve stopnje  
Semester: Letni
Jezik: Slovenski
 
Cilji in predmetno
specifične kompetence:
Študent:
  • učinkovito delo z bolniki;
  • zmožnost vživljanja v bolnike in svojce;
  • prepoznavanje znakov duševne stiske, simptomov psihičnih motenj, stresa in izgorevanja;
  • razumevanje problemov bolezni in težav bolnikov s psihološkega vidika; 
  • uporaba psiholoških teorij v praksi; 
  • uporaba osnovnih psihosocialnih intervencij ter učinkovite komunikacije pri vsakodnevnem delu;
  • razvijanje kakovostnih odnosov z bolniki, svojci in sodelavci;
  • sposobnost za celovito komunikacijo, interakcijo in učinkovito delo s sodelavci in na interdisciplinarni ravni in s posamezniki, družinami in skupinami;
  • samostojno pridobivanje, uporaba in izmenjava informacij med pacienti in zdravstvenimi delavci ter v zdravstvenih ustanovah in socialnem okolju.
   
Znanje in razumevanje:
  • zavedanje in razumevanje pomena psihologije in psiholoških veščin v zdravstvu;
  • razumevanje glavnih psiholoških konceptov, struktur in dinamike osebnosti;
  • zavedanje in razumevanje povezanosti med telesom, duševnostjo in duhovnostjo;
  • razumevanje pomembnih medosebnih procesov in grupne dinamike;
  • seznanjenost z glavnimi psihičnimi motnjami, vzroki, poteki in posledicami;
  • poznavanje in obvladovanje osnov psihološke komunikacije in pomoči pri delu z različnimi bolniki;
  • razumevanje pomembnosti psihologije za uspešnost zdravljenja;
  • razumevanje pomena neverbalne komunikacije in dobre verbalne komunikacije;
  • poznavanje pomena podpornega komuniciranja, razumevanje in uporaba odnosnega in asertivnega komuniciranja, empatije in ostalih komunikacijskih spretnosti;
  • poznavanje vzrokov za motnje v komuniciranju in osnovnih dimenzij konfliktov v komuniciranju;
  • razumevanje komunikacijskega odnosa med zdravstvenim osebjem ter med zdravstvenim osebjem in pacientom/ svojcem.
Obvezna literatura:  
Priporočljiva literatura:
  • Rakovec Felser, Z., 2009. Psihologija telesnega bolnika in njegovega okolja. Maribor: Založba Pivec.
  • Hayes, N. & Orrell, S., 1998. Psihologija. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
  • Benedik, E., 2014. Osebnost med zdravjem in boleznijo. Lesce: Samozaložba.
  • Niven, N., 2006. The Psychology of Nursing Care. Edinburgh: Palgrave Macmillan.
  • Payne, S. & Waker, J., 2002. Psihologija v zdravstveni negi. Ljubljana: Educy.
  • Rakovec Felser, Z., 2002. Zdravstvena psihologija. Maribor: Visoka zdravstvena šola.
  • Ule, M., 2009. Spregledana razmerja. O družbenih vidikih sodobne medicine. Maribor: Aristej.
  • Rungapadiachy, D.M., 2003. Medosebna komunikacija v zdravstvu. Ljubljana: Educy.
  • Prebil, A., Mohar, P. & Drobne, J., 2009. Komunikacija v zdravstvu. Celje: Celjska Mohorjeva družba.
Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti:

Predavanja, seminar, individualno delo študentov.

Pogoj za pristop k izpitu:

  • 50% prisotnost na predavanjih
  • 100% prisotnost na seminarju
Metode ocenjevanja:
  • pisni izpit (80%)
  • seminarska naloga (20%)