Kardiorespiratorna fizioterapija
 
Modul: Fizioterapija
ECTS: 8
Kontaktne ure predavanja: 50
Kontaktne ure seminar:  
Kontaktne ure kabinetnih vaj: 20
Kontaktne ure kliničnega usposabljanja: 50
Nosilec predmeta: dr. Monika Zadnikar, viš. pred.
Letnik: 2. letnik
 
Kardiorespiratorna fizioterapija              

Kontaktne ure predavanja: 50
Kontaktne ure seminar:  
Kontaktne ure kabinetnih vaj: 20 
Kontaktne ure kliničnega usposabljanja: 50 
Nosilec predmeta: dr. Monika Zadnikar, viš. pred.
Izvajalci predmeta:

mag. Irena Šarc, asist.
dr. Monika Zadnikar, viš. pred.
Živa Zdolšek Sluga, dipl. fiziot.,strokovnjak iz prakse
Barbara Ban, dipl. fiziot., strokovnjak iz prakse

Stopnja: Visokostrokovni študijski program prve stopnje  
Semester: Zimsko / Letni
Jezik: Slovenski
 
Cilji in predmetno
specifične kompetence:
Študent:
  • poglobi znanje s področja anatomije, fiziologije in patofiziologije dihalnega ter srčno-žilnega sistema;
  • pridobi novo znanje s področja metod in tehnik kardiorespiratorne fizioterapije;
  • zna izbrati ustrezno metodo in tehniko za obravnavo kardiorespiratornega bolnika;
  • zna preverjati stanje bolnika in ovrednotiti uspešnost kardiorespiratorne fizioterapevtske obravnave.
   
Znanje in razumevanje:
  • normalno in patofiziološko stanje dihalnega in srčno-žilnega sistema;
  • testiranje in ocenjevanje funkcije dihalnega in srčno-žilnega sistema;
  • metode in tehnike kardiorespiratorne fizioterapije;
  • konzervativno in farmakološko zdravljenje bolezni dihal in srčno-žilnega sistema;
  • mehanika in nadzor dihanja, mehanska ventilacija;
  • uporaba kardiorespiratorne fiizoterapije v perioperativni, intenzivni interni medicini, pediatriji in neonatologiji.
Obvezna literatura:
  • Kacmarek, R.M., Stoller, J.K. & Heuer, A., 2016. Egan's Fundamentals of Respiratory Care. 11th ed. Elsevier Health Sciences. 
Priporočljiva literatura:


Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti:

Predavanja, kabinetne vaje, klinično usposabljanje, individualno delo študentov.

Pogoj za pristop k izpitu:
  • 50% prisotnost na predavanjih
  • 100% prisotnost na kabinetnih vajah
Metode ocenjevanja:
  • ocene pisnega izpita (70%)
  • ocena praktičnega kolokvija (30%)

    Ustno in praktično preverjanje naučenega znanja in pridobljenih veščin.
    Opravljen kolokvij je pogoj za izvajanje kliničnega usposabljanja.
    Klinične usposabljanje se zaključi s pozitivno oceno kliničnega mentorja.