Nevrofizioterapija
|
Modul: |
Fizioterapija |
ECTS: |
10 |
Kontaktne ure predavanja: |
40 |
Kontaktne ure seminar: |
|
Kontaktne ure kabinetnih vaj: |
50 |
Kontaktne ure kliničnega usposabljanja: |
|
Nosilec predmeta: |
dr. Monika Zadnikar, viš. pred. |
Letnik: |
3. letnik
|
Nevrofizioterapija
|
Kontaktne ure predavanja: |
40 |
Kontaktne ure seminar: |
|
Kontaktne ure kabinetnih vaj: |
50 |
Kontaktne ure kliničnega usposabljanja: |
70 |
Nosilec predmeta: |
dr. Monika Zadnikar, viš. pred.
|
Izvajalci predmeta: |
- dr. Monika Zadnikar, viš. pred.
- Biljana Lazarević Bajramović (strokovnjak iz prakse)
|
Stopnja: |
Visokostrokovni študijski program prve stopnje |
Semester: |
Zimski/Letni
|
Jezik: |
Slovenski
|
Cilji in predmetno
specifične kompetence: |
Študent:
- zna narediti oceno nevrološkega bolnika in interpretirati rezultate, na podlagi česar oblikuje ustrezen terapevtski program za različne skupine oseb z okvarami živčevja;
- sposoben je analizirati zbrane informacije in na podlagi tega izbrati najprimernejši terapevtski postopek;
- razumel in znal bo uporabiti fizioterapevtske metode, pristope in koncepte po načelih z raziskavami podprte klinične prakse;
- zmožen je prepoznati in se odzvati na spremembo bolnikovega stanja;
- sposoben je prenašati nova spoznanja iz drugih zdravstvenih panog in jih ustrezno uporabiti;
- vešč in spreten je pri izvedbi terapevtskih postopkov;
- zna natančno opazovati gibanje zdravih oseb in narediti primerjavo pri osebah z različnimi okvarami.
- pozna motorični razvoj.
Znanje in razumevanje:
- zna in razume zaradi bolezni spremenjeno delovanje živčno-mišičnega sistema;
- zna in razume temeljne nevrofizioterapevtske pristope;
- zna in razume proces ocenjevanja bolnikovega stanja;
- zna integrirati in uporabiti znanje drugih terapevtskih postopkov, kot je na primer sklepna mobilizacija, mobilizacija živčevja, ročna limfna drenaža, elektro- in termoterapija;
- spreten je pri uporabi postopkov ocenjevanja bolnikovega stanja;
- spreten je pri uporabi in izbiri nevrofizioterapevtskih pristopov;
- kritičen je do evalvacije uporabljenih postopkov;
- prožen je pri prilagajanju in spreminjanju načrta obravnave;
- razumevanje teorije in uporabe pri posameznih primerih;
- kritično ovrednotenje in prepoznavanje z aktualnim stanjem v stroki;
- sposoben je poiskati ustrezno strokovno in znanstveno literaturo;
- sposoben je kritične analize zbrane literature;
- sposoben je vključiti pridobljeno znanje v sedanji okvir znanja in spretnosti;
- sposoben je strokovno opisati svoje delo;
- sposoben je komuniciranja s člani širšega nevrološkega tima.
|
Obvezna literatura: |
- Shumway Cook, A. & Woollacott, M.H., 2001. Motor control. 2. izd. Philadelphia: Lippincott Williams & Wilkins.
- Davies, P.M., 2004. Steps to follow. 2. izd. New York: Springer.
- Štrucl, M., 1989. Fiziologija živčevja. Medicinski razgledi, 28, suppl. 3.
- Lavrič, A., 1983. Klinična nevrološka preiskava. 2. dop. izd. Medicinski razgledi, 22, suppl. 6.
- O'Sullivan, S.B. & Schmitz, T. J. eds., 2006. Physical rehabilitation. 5. izd. Philadelphia: Davis.
- Davies, P.M. 1990. Right in the midle. Berlin: Springer.
- Davies, P.M., 2002. Starting again. Berlin: Springer.
- Carr, J. & Shepherd, R. eds., 2000. Movement science. 2. izd. Gaithersburg: Aspen.
- Janko, M., 1987. Gibanje. Medicinski razgledi, 26, pp. 377–394.
|
Priporočljiva literatura: |
|
Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti: |
Predavanja, kabinetne vaje, klinično usposabljanje, individualno delo študentov.
Pogoj za pristop k izpitu:
- 50% prisotnost na predavanjih
- 100% prisotnost na kabinetnih vajah
Praktični kolokvij (70%) in poročila o delu z nevrološkim bolnikom (30%) so pogoj za opravljanje pisnega ali ustnega izpita.
|
Metode ocenjevanja: |
Pisni izpit (70% ocene)
Praktični kolokvij (30 % ocene)
Opravljen kolokvij je pogoj za klinično usposabljanje.
Klinične usposabljanje se zaključi s pozitivno oceno kliničnega mentorja.
|