Psihologija in komunikacija v zdravstvu in zdravstveni negi
 
Modul: Družbene vede
ECTS: 4
Kontaktne ure predavanja: 40
Kontaktne ure seminar: 20
Kontaktne ure kabinetnih vaj:  
Kontaktne ure kliničnega usposabljanja:  
Nosilec predmeta: mag. Peter Markič, višji predavatelj
doc. dr. Sanela Pivač
Letnik: 1. letnik
 
Psihologija in komunikacija v zdravstvu in zdravstveni negi

Kontaktne ure predavanja: 40
Kontaktne ure seminar: 20
Kontaktne ure kabinetnih vaj:  
Kontaktne ure kliničnega usposabljanja:  
Nosilec predmeta: mag. Peter Markič, višji predavatelj
doc. dr. Sanela Pivač
Izvajalci predmeta:
mag. Peter Markič, višji predavatelj
doc. dr. Sanela Pivač
Marta Smodiš, viš. pred.
Stopnja: Visokostrokovni študijski program 1. stopnje  
Semester: Zimski
Jezik: Slovenski
 
Cilji in predmetno
specifične kompetence:
Študent:
  • zavedanje in razumevanje pomena psihologije in psiholoških veščin v zdravstveni negi;
  • razumevanje glavnih psiholoških konceptov, struktur in dinamike osebnosti;
  • razumevanje pomembnih medosebnih procesov in grupne dinamike;
  • seznanjenost z glavnimi psihičnimi motnjami, vzroki, poteki in posledicami;
  • poznavanje in obvladovanje osnov psihološke komunikacije in pomoči pri delu z različnimi bolniki;
  • razumevanje pomembnosti psihologije za uspešnost zdravljenja
  • razumevanje pomena neverbalne komunikacije in dobre verbalne komunikacije;
  • poznavanje modele komuniciranja in uporablja različne kanale sporočanja
  • poznavanje temeljne definicije komuniciranja in modele medosebnega komuniciranja;
  • poznavanje pomembnosti podpornega komuniciranja, empatije in ostalih komunikacijskih spretnosti;
  • poznavanje vzrokov za motnje v komuniciranju in osnovnih dimenzij konfliktov v komuniciranju;
  • poznavanje odnosnega komuniciranja in njegovih značilnosti (sporočevalna in odnosna funkcija komuniciranja)
  • razumevanje in uporaba asertivnega načina komuniciranja ter transakcijske analize;
  • razumevanje komunikacijskega odnosa med zdravstvenim osebjem ter med zdravstvenim osebjem in pacientom/ svojcem.

Prenesljive/ključne spretnosti in drugi atributi:
  • učinkovito delo z bolniki;
  • zmožnost vživljanja v bolnike in svojce;
  • prepoznavanje znakov duševne stiske, simptomov psihičnih motenj, stresa in izgorevanja;
  • razumevanje problemov bolezni in težav bolnikov s psihološkega vidika;
  • uporaba psiholoških teorij v praksi;
  • uporaba osnovnih psihosocialnih intervencij ter učinkovite komunikacije pri vsakodnevnem delu;
  • razvijanje kakovostnih odnosov z bolniki, svojci in sodelavci.

Kompetence na področju komunikacije:
  • Sposobnost za celovito komunikacijo, interakcijo in učinkovito delo s sodelavci in na interdisciplinarni ravni in s posamezniki, družinami in skupinami.
  • Samostojno pridobivanje, uporaba in izmenjava informacij med pacienti in zdravstvenimi delavci ter v zdravstvenih ustanovah ter socialnem okolju.
Obvezna literatura:
  • Benedik, E., 2014. Osebnost med zdravjem in boleznijo. Lesce: Samozaložba.
  • Payne, S. & Waker, J., 2002. Psihologija v zdravstveni negi. Ljubljana: Educy.
  • Niven, N., 2006. The Psychology of Nursing Care. Edinburgh: Palgrave Macmillan.
  • Rakovec Felser, Z., 2002. Zdravstvena psihologija. Maribor: Visoka zdravstvena šola.
  • Ule, M., 2009. Spregledana razmerja. O družbenih vidikih sodobne medicine. Maribor: Aristej.
  • Rungapadiachy, D.M., 2003. Medosebna komunikacija v zdravstvu. Ljubljana: Educy.
  • Prebil,A., Mohar, P. & Drobne, J., 2009. Komunikacija v zdravstvu. Celje: Celjska Mohorjeva družba.
  • Prebil, A., 2010. Primeri podpornega komuniciranja v komunikacijskem procesu. In: B. Skela, Savič, B.M. Kaučič, B. Filej, K. Skinder Savić, M. Mežik Veber, K. Romih, S. Pivač, J. Zurc, A. Prebil, M. Bahun, V. Čuk & P. Kersnik, eds. Teoretične in praktične osnove zdravstvene nege: izbrana poglavja. Jesenice: Fakulteta za zdravstvo Jesenice
Priporočljiva literatura:  
Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti:

Pogoji za pristop k izpitu:

  • 50% prisotnost na predavanjih
  • 100 % prisotnost seminarju
Metode ocenjevanja:
  • pisni izpit (80% ocene)
  • seminarska naloga (20% ocene)