Psihologija in komunikacija v zdravstvu in zdravstveni negi
|
Modul: |
Družbene vede |
ECTS: |
4 |
Kontaktne ure predavanja: |
40 |
Kontaktne ure seminar: |
20 |
Kontaktne ure kabinetnih vaj: |
|
Kontaktne ure kliničnega usposabljanja: |
|
Nosilec predmeta: |
mag. Peter Markič, višji predavatelj
doc. dr. Sanela Pivač
|
Letnik: |
1. letnik
|
Psihologija in komunikacija v zdravstvu in zdravstveni negi
|
Kontaktne ure predavanja: |
40 |
Kontaktne ure seminar: |
20 |
Kontaktne ure kabinetnih vaj: |
|
Kontaktne ure kliničnega usposabljanja: |
|
Nosilec predmeta: |
mag. Peter Markič, višji predavatelj
doc. dr. Sanela Pivač |
Izvajalci predmeta: |
mag. Peter Markič, višji predavatelj
doc. dr. Sanela Pivač
Marta Smodiš, viš. pred.
|
Stopnja: |
Visokostrokovni študijski program 1. stopnje |
Semester: |
Zimski |
Jezik: |
Slovenski
|
Cilji in predmetno
specifične kompetence: |
Študent:
- zavedanje in razumevanje pomena psihologije in psiholoških veščin v zdravstveni negi;
- razumevanje glavnih psiholoških konceptov, struktur in dinamike osebnosti;
- razumevanje pomembnih medosebnih procesov in grupne dinamike;
- seznanjenost z glavnimi psihičnimi motnjami, vzroki, poteki in posledicami;
- poznavanje in obvladovanje osnov psihološke komunikacije in pomoči pri delu z različnimi bolniki;
- razumevanje pomembnosti psihologije za uspešnost zdravljenja
- razumevanje pomena neverbalne komunikacije in dobre verbalne komunikacije;
- poznavanje modele komuniciranja in uporablja različne kanale sporočanja
- poznavanje temeljne definicije komuniciranja in modele medosebnega komuniciranja;
- poznavanje pomembnosti podpornega komuniciranja, empatije in ostalih komunikacijskih spretnosti;
- poznavanje vzrokov za motnje v komuniciranju in osnovnih dimenzij konfliktov v komuniciranju;
- poznavanje odnosnega komuniciranja in njegovih značilnosti (sporočevalna in odnosna funkcija komuniciranja)
- razumevanje in uporaba asertivnega načina komuniciranja ter transakcijske analize;
- razumevanje komunikacijskega odnosa med zdravstvenim osebjem ter med zdravstvenim osebjem in pacientom/ svojcem.
Prenesljive/ključne spretnosti in drugi atributi:
- učinkovito delo z bolniki;
- zmožnost vživljanja v bolnike in svojce;
- prepoznavanje znakov duševne stiske, simptomov psihičnih motenj, stresa in izgorevanja;
- razumevanje problemov bolezni in težav bolnikov s psihološkega vidika;
- uporaba psiholoških teorij v praksi;
- uporaba osnovnih psihosocialnih intervencij ter učinkovite komunikacije pri vsakodnevnem delu;
- razvijanje kakovostnih odnosov z bolniki, svojci in sodelavci.
Kompetence na področju komunikacije:
- Sposobnost za celovito komunikacijo, interakcijo in učinkovito delo s sodelavci in na interdisciplinarni ravni in s posamezniki, družinami in skupinami.
- Samostojno pridobivanje, uporaba in izmenjava informacij med pacienti in zdravstvenimi delavci ter v zdravstvenih ustanovah ter socialnem okolju.
|
Obvezna literatura: |
- Benedik, E., 2014. Osebnost med zdravjem in boleznijo. Lesce: Samozaložba.
- Payne, S. & Waker, J., 2002. Psihologija v zdravstveni negi. Ljubljana: Educy.
- Niven, N., 2006. The Psychology of Nursing Care. Edinburgh: Palgrave Macmillan.
- Rakovec Felser, Z., 2002. Zdravstvena psihologija. Maribor: Visoka zdravstvena šola.
- Ule, M., 2009. Spregledana razmerja. O družbenih vidikih sodobne medicine. Maribor: Aristej.
- Rungapadiachy, D.M., 2003. Medosebna komunikacija v zdravstvu. Ljubljana: Educy.
- Prebil,A., Mohar, P. & Drobne, J., 2009. Komunikacija v zdravstvu. Celje: Celjska Mohorjeva družba.
- Prebil, A., 2010. Primeri podpornega komuniciranja v komunikacijskem procesu. In: B. Skela, Savič, B.M. Kaučič, B. Filej, K. Skinder Savić, M. Mežik Veber, K. Romih, S. Pivač, J. Zurc, A. Prebil, M. Bahun, V. Čuk & P. Kersnik, eds. Teoretične in praktične osnove zdravstvene nege: izbrana poglavja. Jesenice: Fakulteta za zdravstvo Jesenice
|
Priporočljiva literatura: |
|
Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti: |
Pogoji za pristop k izpitu:
- 50% prisotnost na predavanjih
- 100 % prisotnost seminarju
|
Metode ocenjevanja: |
- pisni izpit (80% ocene)
- seminarska naloga (20% ocene)
|