Psihologija in komunikacija v zdravstvu in zdravstveni negi

• zavedanje in razumevanje pomena psihologije in psiholoških veščin v zdravstveni negi;
• razumevanje glavnih psiholoških konceptov, struktur in dinamike osebnosti;
• razumevanje pomembnih medosebnih procesov in grupne dinamike;
• seznanjenost z glavnimi psihičnimi motnjami, vzroki, poteki in posledicami;
• poznavanje in obvladovanje osnov psihološke komunikacije in pomoči pri delu z različnimi bolniki;
• razumevanje pomembnosti psihologije za uspešnost zdravljenja
• razumevanje pomena neverbalne komunikacije in dobre verbalne komunikacije;
• poznavanje modele komuniciranja in uporablja različne kanale sporočanja
• poznavanje temeljne definicije komuniciranja in modele medosebnega komuniciranja;
• poznavanje pomembnosti podpornega komuniciranja, empatije in ostalih komunikacijskih spretnosti;
• poznavanje vzrokov za motnje v komuniciranju in osnovnih dimenzij konfliktov v komuniciranju;
• poznavanje odnosnega komuniciranja in njegovih značilnosti (sporočevalna in odnosna funkcija komuniciranja)
• razumevanje in uporaba asertivnega načina komuniciranja ter transakcijske analize;
• razumevanje komunikacijskega odnosa med zdravstvenim osebjem ter med zdravstvenim osebjem in pacientom/ svojcem.

• učinkovito delo z bolniki;
• zmožnost vživljanja v bolnike in svojce;
• prepoznavanje znakov duševne stiske, simptomov psihičnih motenj, stresa in izgorevanja;
• razumevanje problemov bolezni in težav bolnikov s psihološkega vidika;
• uporaba psiholoških teorij v praksi;
• uporaba osnovnih psihosocialnih intervencij ter učinkovite komunikacije pri vsakodnevnem delu;
• razvijanje kakovostnih odnosov z bolniki, svojci in sodelavci.

• Sposobnost za celovito komunikacijo, interakcijo in učinkovito delo s sodelavci in na interdisciplinarni ravni in s posamezniki, družinami in skupinami.
• Samostojno pridobivanje, uporaba in izmenjava informacij med pacienti in zdravstvenimi delavci ter v zdravstvenih ustanovah ter socialnem okolju.

• Benedik, E., 2014. Osebnost med zdravjem in boleznijo. Lesce: Samozaložba.
• Payne, S. & Waker, J., 2002. Psihologija v zdravstveni negi. Ljubljana: Educy.
• Niven, N., 2006. The Psychology of Nursing Care. Edinburgh: Palgrave Macmillan.
• Rakovec Felser, Z., 2002. Zdravstvena psihologija. Maribor: Visoka zdravstvena šola.
• Ule, M., 2009. Spregledana razmerja. O družbenih vidikih sodobne medicine. Maribor: Aristej.
• Rungapadiachy, D.M., 2003. Medosebna komunikacija v zdravstvu. Ljubljana: Educy.
• Prebil,A., Mohar, P. & Drobne, J., 2009. Komunikacija v zdravstvu. Celje: Celjska Mohorjeva družba.
• Prebil, A., 2010. Primeri podpornega komuniciranja v komunikacijskem procesu. In: B. Skela, Savič, B.M. Kaučič, B. Filej, K. Skinder Savić, M. Mežik Veber, K. Romih, S. Pivač, J. Zurc, A. Prebil, M. Bahun, V. Čuk & P. Kersnik, eds. Teoretične in praktične osnove zdravstvene nege: izbrana poglavja. Jesenice: Fakulteta za zdravstvo Jesenice

Pogoji za pristop k izpitu:

• 50% prisotnost na predavanjih
• 100 % prisotnost seminarju

• pisni izpit (80% ocene)
• seminarska naloga (20% ocene)