Uvod v raziskovanje in informatika v zdravstveni negi
 
Modul: Zdravstvena nega
ECTS: 5
Kontaktne ure predavanja: 50
Kontaktne ure seminar: 10
Kontaktne ure kabinetnih vaj: 15
Kontaktne ure klinične prakse: 0
Nosilec predmeta: izr. prof. dr. Brigita Skela Savič
Izvajalci predmeta:
  • izr. prof. dr. Brigita Skela Savič
  • izr. prof. dr. Uroš Rajkovič
  • mag. Branko Bregar, višji predavatelj
  • Nina Rustja, asistentka 
Stopnja: Visokostrokovni študijski program 1. stopnje
Letnik: 1. letnik
Semester: Zimski
Jezik:

Slovenski

Cilji in predmetno
specifične kompetence:

Znanje in razumevanje:
UVOD V RAZISKOVANJE:

Študent:

  • se seznani z raziskovalnimi paradigmami ter raziskovalnimi pristopi in metodami, ki oblikujejo zdravstveno nego in zdravstveno varstvo;
  • spozna pomen raziskovanja za zdravstveno nego;
  • spozna značilnosti raziskovalnega dela;
  • pridobi razumevanje o povezanosti družbe in politike z raziskovalno dejavnostjo;
  • preuči raziskovalne paradigme ter raziskovalne pristope in metode, ki oblikujejo zdravstveno nego in zdravstveno varstvo;
  • se seznani s kritičnim pregledom različnih načinov razvrščanja raziskovanja v zdravstveni negi;
  • razmišlja o etičnih dimenzijah raziskovanja;
  • preuči in kritično analizira načrt raziskave glede na izbrano področje in metodologijo;
  • študenti se spoznajo s pojmi: statistična enota, populacija, vzorec, reprezentativni vzorec, statistični znak, absolutna frekvenca, relativna frekvenca, znajo izdelati naslednje oblike grafov in jih interpretirati: frekvenčni poligon, histogram ali stolpčni diagram, krožni diagram ali frekvenčni kolač, znajo izračunati povprečje in standardni odklon. 

INFORMATIKA V ZDRAVSTVENI NEGI: 
Študent:

  • pridobi osnovna znanja o informatiki;
  • pridobi informacije o sodobni informacijski tehnologiji in njeni uporabi v zdravstvu;
  • je seznanjen z razvojem in uporabo informatike v zdravstveni negi;
  • bo sposoben aktivno sodelovati pri razvoju informacijskih sistemov. 
Obvezna literatura:

UVOD V RAZISKOVANJE:

  • Kališnik M, Zabavnik Piano J, Rožić A. Temelji znanstvenoraziskovalne metodologije v biomedicini. Ljubljana: Družba Piano; 2006.
  • Mesec B. Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo; 1998. (izbrana poglavja)
  • Vogrinec J. Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani; 2008.
  • Cencič M. Kako poteka pedagoško raziskovanje. Primeri kvantitativne empirične neeksperimentalne raziskave. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo; 2009.
  • Strokovni članki po izboru predavatelja

INFORMATIKA V ZDRAVSTVENI NEGI: 

  • Gradišar M, Resinovič G. Informatika v organizaciji: skripta. Kranj: Moderna organizacija; 2000 ali 
  • Gradišar M. Uvod v informatiko. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2003. 
Priporočljiva literatura:

UVOD V RAZISKOVANJE:

  • Melnyk BM, Fineout-Overholt E. Evidence-based practice in nursing and healthcare: a guide to best practice. Philadelphia: Lippincott Williams & Wilkins, 2005.
  • Parahoo K. Nursing research, Principles, Process and Issues. Palgrave, 1997.
  • Research ethics: RCN guidance for nurses. London: Royal College of Nursing, 2007. Dostopno na: http://www.rcn.org.uk/publications/.
  • Aktualni članki na temo raziskovanja. 

INFORMATIKA V ZDRAVSTVENI NEGI:

  • Rainer RK, Turban E, Potter RE. Introduction to information systems: supporting and transforming business. Hoboken, NJ : Wiley, cop. 2007.
  • Hebda TL, Czar P, Mascara CM. Handbook of informatics for nurses and health care professionals. 3rd ed. Upper Saddle River, NJ: Prentice Hall, 2004.
  • Kovačič A, Vintar M. Načrtovanje in gradnja informacijskih sistemov. 1.izdaja Ljubljana: DZS, 1994.
  • Ball MJ, Hannah KJ, Newbold SK, Douglas JV. Nursing informatics: where carring and technology meet. 3rd ed. New York: Springer-Verlag, 2000.
  • Burke L, Weill B. Information technology for the health professions. 2nd ed. Upper Saddle River, NJ: Prentice Hall, 2004. 
Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti:

Pogoji za pristop k izpitu:

  • 30% prisotnost na predavanjih
  • 100% prisotnost na seminarju in pozitivno ocenjena seminarska naloga
  • 100% prisotnost na kabinetnih vajah
Metode ocenjevanja:
  • pisni izpit (100%)