SIEN E-ŠTUDIJ PRIJAVA ŠIS

Supervizija v mentorskem procesu

Supervizija v mentorskem procesu
 
ECTS: 10
Kontaktne ure predavanja: 30
Kontaktne ure seminarja: 60
Kontaktne ure kabinetnih vaj:  
Kontaktne ure kliničnega usposabljanja:  
Kontaktne ure drugih oblik dela:  
Nosilec predmeta: dr. Vesna Čuk, višja predavateljica
Izvajalci predmeta: dr. Vesna Čuk, višja predavateljica
Stopnja: Študijski program za izpopolnjevanje  
Letnik: 1.  
Semester: Letni
Jezik: Slovenski
 
Cilji in predmetno
specifične kompetence:
  • študent se seznani in spozna dejavnike supervizije;
  • zna uporabiti teoretična izhodišča supervizije;
  • spozna pomen in povezanost mentorstva in supervizije v kliničnem okolju;  
  • spozna supervizijski proces in oblike vključevanja mentorstva v klinično usposabljanje;
  • spozna različne vloge delovanja v procesu supervizije in mentorstva; 
  • se teoretično in praktično usposablja za  profesionalno mentorsko delo v kliničnem okolju;
  • spozna načine problemskega pristopa reševanja s pomočjo razvojno edukacijskega procesa;
  • spozna različne vloge z izkustvenim učenjem; 
  • spozna pomen izkustvenega učenja za profesionalni in osebnostni razvoj v zdravstvu;
  • se nauči uporabiti kritično mišljenje in  refleksijo izkušenj pri delu z ljudmi (pacienti) in pomembnimi drugimi.
Predmetno – specifične kompetence
  • razvoj mentorskih kompetenc;
  • sposobnost za vključevanje vsebin v profesionalnem razvoju in poklicnem delovanju v kliničnih delovnih okoljih;
  • sposobnost za delovanja pri reševanju problemov  ter obvladovanje nepredvidljivih, stresnih ali konfliktnih situacij;
  • spretnosti za uporabo kritičnega mišljenja in  refleksijo izkušenj pri delu z ljudmi in pomembnimi drugimi;
  • razvoj komunikacijskih veščin mentorske vloge;
  • razvoj sposobnosti za sprejemanje različnih vlog v mentorstvu;
  • sposobnost za reševanje konkretnih delovnih problemov mentorstva z uporabo supervizijske metode;
  • razvoj veščin in spretnosti za prenos in uporabo znanja na strokovnem  področju.
Obvezna literatura: Praper, P., 2013. Skupinska psihoterapija od teorije do znanosti. Slovenj Gradec: Visoka šola za zdravstvene vede.

Goppe, N., 2011. Practice Teaching in Healthcare. Los Angeles: Sage.

Kobolt, A., 2010. Supervizija in koučing. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. Available at: http://www2.arnes.si/~icerar/Kobolt_supervizija_koucing.pdf

Ule, M., 2009. Psihologija komuniciranja in medosebnih odnosov. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.

Lynch, L., Hancox, K., Hapell, B. & Parker, J., 2008. Clinical Supervision for Nurses. London;  Wiley Blackwell.  

Gulbert, J.J., 2007. Didaktični priročnik za učitelje na zdravstvenih šolah. Geneva: World Health Organization.

Young, L.E. & Paterson, B.L., 2007. Teaching mursing. Developing a student centrered learning environment. Philadelphia: Lippincott Williams & Wilkins.

Poikela, E. & Nummenmaa, A.R., 2006. Understanding problem based learning. Tempere: Unversity Press.

Kobolt, A., 2004. Metode in tehnike supervizije. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Herman, L. & Mandell, A., 2004. From Teaching to Mentoring. London: Routledge.

Acheson, K.A. & Gall, M.D., 2003. Clinical supervision and teacher development. London: Wiley & sons.  

Bond, M. & Holland, S., 2001. Skills of clinical supervision for nurses. New York: Buckingham Open University Press.

Jaques, D. & Salmon, G., 2008. Learning in Groups: a handbook for face-to –face and online environments. London: Routledge.

Žorga, S. ed., 2002.  Modeli in oblike supervizije. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Kobolt, A. & Žorga, S., 2000. Supervizija. Proces razvoja in učenja v poklicu. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Drsnice predavanj (interno učno e-gradivo)
Drugo učno gradivo po izbiri predavatelja (strokovni članki in zborniki na izbrano tematiko)
Priporočljiva literatura:

 
Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti:
  • Osnovno znanje, ki ga študent pridobi že v predhodnem visokošolskem izobraževanju različnih zdravstvenih smeri.
  • Izpolnjevanje splošnih pogojev.
  • Sposobnosti komuniciranja in skupinskega dela.
  • Obvlada osnovno znanje  psihologije in komunikacije, etike, promocije zdravja, didaktike in metodike zdravstvene vzgoje.
  • Obvlada  informacijsko tehnologijo, raziskovalno metodologijo in tuj jezik.
  • Predavanja se organizirajo pred izvedb seminarjev.
  • Izvajanje mentorske vloge v kliničnem okolju.
Metode ocenjevanja: Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt)
1.    udeležba na predavanjih (potrebna je 80 % prisotnost);
2.    aktivna udeležba na seminarjih (potrebna je 100 % prisotnost);
3.    oddana pisna projektna naloga in predstavitev (Reševanje realnih problemov v kliničnem okolju);  
4.    pozitivna ocena seminarskih vaj in predstavitve;  
5.    pisni in/ali ustni izpit;
6.    opravljene obveznosti iz seminarjev in  projektne naloge  so predpogoj za pristop k izpitu.

Sestava končne ocene:
- pisni izpit; 50 %
- individualna projektna naloga; 35 %
- predstavitev projektne naloge; 15 %