Javno zdravje in krepitev duševnega zdravja

• Alenka Hafner, viš. pred.

• pridobil bo osnovna znanja in veščine s področja javnega zdravja in epidemiologije duševnih motenj;
• razumel bo pojem pozitivnega in negativnega duševnega zdravja ter kontinuum duševnega zdravja, vpliv determinant zdravja; 
• bo sposoben interpretirati epidemiološke in demografske podatke ter jih poiskati v slovenskih in tujih podatkovnih zbirkah;
• bo seznanjen z velikimi javnozdravstvenimi problemi ter podrobneje spoznali področje duševnega zdravja kot enega izmed velikih javnozdravstvenih problemov;
• bo spoznal in razumel vlogo javnozdravstvenih ukrepov na področju duševnega zdravja na vseh treh ravneh zdravstvenega varstva ter v družbi na splošno;
• bo razumel problem stigmatizacije duševnih motenj in spoznal ranljive skupine prebivalstva na področju duševnega zdravja;
• bo spoznal organizacijo sistema zdravstvenega varstva in vlogo zdravstvene nege v sistemu zdravstvenega varstva; 
• bo seznanjen z vlogo NVO in nezdravstvenih institucij na področju krepitve duševnega zdravja in preventive.

• osnovnih znanj in veščin s področja javnega zdravja in epidemiologije duševnih motenj
• pojmov pozitivnega in negativnega duševnega zdravja ter kontinuuma duševnega zdravja, vpliva determinant zdravja
• s področja velikih JZ problemov ter podrobnosti področja duševnega zdravja  kot enega izmed velikih javnozdravstvenih problemov
• vloge javnozdravstvenih ukrepov na področju duševnega zdravja na vseh treh ravneh zdravstvenega varstva ter v družbi na splošno
• stigmatizacije duševnih motenj in ranljivih skupin prebivalstva na področju duševnega zdravja
• organizacije sistema zdravstvenega varstva in vloge zdravstvene nege v sistemu ZV 
• vloge NVO in nezdravstvenih institucij na področju krepitve duševnega zdravja in preventive

• epidemioloških in demografskih podatkov; 
• pridobljenega znanja pri krepitvi duševnega zdravja za določene skupine ljudi;
• pridobljenega znanja pri izvajanju psihiatrične zdravstvene nege.

• analizira različne aktivnosti z vidika ohranjanja in krepitve duševnega zdravja;
• razvija občutljivost za problematiko duševnega zdravja v populaciji;
• zaveda se vloge zdravstvene nege pri ohranjanju in  krepitvi duševnega zdravja in zmanjšanju stigmatizacije duševnih motenj.

• pridobi spodobnost obravnave duševnega zdravja z javnozdravstvenega vidika;
• uporabi znanja s področja javnega zdravja, krepitve duševnega zdravja in zdravstvene nege v psihiatriji pri delovanju na vseh področjih zdravstvene nege.

• Kamin, T., et al., 2009. Duševno zdravje prebivalcev Slovenije. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja.
• Bajt, M., et.al., 2009. Duševno zdravje v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Available at:  http://www.ivz.si/Mp.aspx/TUKAJ.pdf?ni=0&pi=7&_7_Filename=1357.pdf&_7_MediaId=1357&_7_AutoResize=false&pl=0-7.3. 
• Izbrana poglavja iz: Zaletelj_Kragelj, L., Eržen, I. & Premik, M., 2007. Uvod v javno zdravje. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje.
• Klepp, K.I., ed., 2010. Health promotion – achieving good health for all. Oslo: Helsedirektoratet, Norwegian Directorate of Health. 
• Članki in publikacije s področja zdravstvene nege v skladu z obravnavano tematiko
• Vsebine s področja duševnega zdravja s spletne strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Dostop: http://www.ivz.si/.

Pogojev za pristop k predmetu ni.

Pogoji za pristop k izpitu:

• 30 % prisotnost na predavanjih
• 100 % prisotnost na seminarjih 

• pisni izpit (80 %)
• seminar (20 %)