Področje skrbi za druge ogrožene in ranljive skupine pacientov z duševno motnjo
 
ECTS: 10
Kontaktne ure predavanja: 25
Kontaktne ure seminarja: 15
Kontaktne ure kabinetnih vaj:  
Kontaktne ure kliničnega usposabljanja: 215
Kontaktne ure drugih oblik študija:  
Nosilec predmeta: dr. Jožica Peterka Novak, viš. pred.
Izvajalci predmeta:
  • dr. Jožica Peterka Novak, viš. pred.
Stopnja: Študijski program za izpopolnjevanje  
Letnik: 1. letnik
Semester: Zimski
Jezik: Slovenski
 
Cilji in predmetno
specifične kompetence:
Študent:
1. ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA IN MLADOSTNIKA Z DUŠEVNO MOTNJO
 
Cilji:
  • pridobiti ustrezna specialna znanja in vsebine iz področja zdravstvene nege otroka in mladostnika z duševno motnjo.
Kompetence:
  • načrtovanje, izvajanje in vrednotenje zdravstvene nege otroka in mladostnika;
  • zdravstveno vzgojno delo z otrokom in mladostnikom, šolo in socialnim okoljem iz katerega otrok in mladostnik izhaja;
  • prepoznavanje potreb otrok in mladostnikov na področju duševnega zdravja z zviševanjem kvalitete zdravstvenega varstva.
 
2. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z MOTNJO HRANJENJA
 
Cilji:
  • pridobiti ustrezna specialna znanja in vsebine iz področja zdravstvene nege pacienta z motnjo hranjenja.
Kompetence:
  • načrtovanje, izvajanje in vrednotenje zdravstvene nege pacienta z motnjo hranjenja;
  • zdravstveno vzgojno delo z pacientom z motnjo hranjenja;
  • sodelovanje v multidisciplinarnem timu za obravnavo pacienta z motnjo hranjenja.
 
3. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z UKREPOM OBVEZNEGA ZDRAVLJENJA
 
Cilji:
  • pridobiti ustrezna specialna znanja in vsebine iz področja zdravstvene nege pacienta z ukrepom zdravljenja v instituciji/ambulantno.
Kompetence:
  • načrtovanje, izvajanje in vrednotenje zdravstvene nege pacienta z ukrepom institucionalnega zdravljenja/ambulantnega zdravljenja;
  • zdravstveno vzgojno delo z pacientom z ukrepom obveznega zdravljenja v instituciji/ambulantno;
  • prepoznavanje potreb pacienta z ukrepom obveznega zdravljenja;
  • obravnava pacienta z ukrepom obveznega zdravljenja ter njegovo vključevanje v družbo;
  • sodelovanje v multidisciplinarnem timu.

Znanje in razumevanje:

1. ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA IN MLADOSTNIKA Z DUŠEVNO MOTNJO
 
Znanje in razumevanje:
  • prepoznavanje osnovnih znanj in veščin na področju skrbi za otroka/mladostnika z duševno motnjo;
  • razumevanje vpliva okolja otroka/mladostnika na duševno zdravje.
Uporaba:
  • teoretični modeli zdravstvene nege;
  • komunikacijske veščine;
  • deeskalacijske tehnike;
  • model etične presoje;
  • sodelovanje v multidisciplinarnem timu;
  • medsektorsko sodelovanje.
Refleksija:
  • analiza stanja in dejavnosti na področju obravnave otrok/mladostnikov na področju duševnega zdravja;
  • občutljivost na probleme v obravnavi otroka/mladostnika z duševno motnjo;
  • zavedanje lastne vloge v celostni obravnavi otroka/mladostnika z duševno motnjo.
Prenosljive spretnosti:
  • sposobnost celostne obravnave otroka/mladostnika z duševno motnjo;
  • sposobnost kritične analize stanja na področju zdravstvenega varstva otroka/mladostnika z duševno motnjo;
  • sposobnost načrtovanja ukrepov za dvig kakovosti obravnave otroka/mladostnika z duševno motnjo;
  • sposobnost prenosa znanja na druge izvajalce skrbi za otroka/mladostnika z duševno motnjo.
 
2. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z MOTNJO HRANJENJA
 
Znanje in razumevanje:
  • prepoznavanje osnovnih znanj in veščin na področju skrbi za pacienta z motnjo hranjenja;
  • razumevanje vpliva okolja pacienta z motnjo hranjenja.
Uporaba:
  • teoretični modeli zdravstvene nege;
  • komunikacijske veščine;
  • socioterapevtske metode;
  • model etične presoje;
  • sodelovanje v multidisciplinarnem timu.
Refleksija:
  • analiza stanja in dejavnosti na področju obravnave pacienta z motnjo hranjenja;
  • občutljivost na probleme v obravnavi pacienta z motnjo hranjenja;
  • zavedanje lastne vloge v celostni obravnavi pacienta z motnjo hranjenja.
Prenosljive spretnosti:
  • sposobnost celostne obravnave pacienta z motnjo hranjenja;
  • sposobnost kritične analize stanja na področju obravnave pacienta z motnjo hranjenja;
  • sposobnost načrtovanja ukrepov za dvig kakovosti obravnave pacienta z motnjo hranjenja;
  • sposobnost prenosa znanja na druge izvajalce skrbi za pacienta z motnjo hranjenja.
 
2. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z UKREPOM OBVEZNEGA ZDRAVLJENJA
 
Znanje in razumevanje:
  • prepoznavanje osnovnih znanj in veščin na področju skrbi za pacienta z ukrepom obveznega zdravljenja v instituciji/ambulantno;
  • razumevanje vpliva okolja pacienta z ukrepom obveznega zdravljenja.
Uporaba:
  • teoretični modeli zdravstvene nege;
  • komunikacijske veščine;
  • deeskalacijske tehnike;
  • model etične presoje;
  • sodelovanje v multidisciplinarnem timu;
  • medsektorsko sodelovanje.
Refleksija:
  • analiza stanja in dejavnosti na področju obravnave pacienta z ukrepom obveznega zdravljenja;
  • občutljivost na probleme v obravnavi pacienta z ukrepom obveznega zdravljenja;
  • zavedanje lastne vloge v celostni obravnavi pacienta z ukrepom obveznega zdravljenja.
Prenosljive spretnosti:
  • sposobnost celostne obravnave pacienta z ukrepom obveznega zdravljenja;
  • sposobnost kritične analize stanja na področju obravnave pacienta z ukrepom obveznega zdravljenja;
  • sposobnost načrtovanja ukrepov za dvig kakovosti obravnave pacienta z ukrepom obveznega zdravljenja;
  • sposobnost prenosa znanja na druge izvajalce skrbi za pacienta z ukrepom obveznega zdravljenja.
Obvezna literatura:
  • Aktualne vsebine s področja psihiatrije in psihiatrične zdravstvene nege v domačih in tujih strokovnih revijah, zbornikih itd. / Contents on psychiatry and psychiatry nursing; Slovene and foreign literature
  • Tomori, M. & Ziherl, S., eds., 1999. Psihiatrija. Ljubljana: Litterapicta, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani.
  • Stuart, G.W. & Laraia, M.T., 2005. Principles and practise of psychiatric nursing. 8th ed. St. Louis, London: Mosby.
  • Stuart, G.W. & Sunden, S.J., 1995. Principles and practise of psychiatric nursing.  5th ed. St. Louis, London: Mosby.
  • Haber, J., et al., 1996. Comprehensive psychiatric nursing. 5th ed. St. Louis, London: Mosby.
  • Varcarolis, E.M., 2004. Manual of psychiatric nursing care plans. 2th ed. St. Louis, London: Mosby.
  • Gordon, R., 1990. In: Anorexia and Bulimia: Anatomy of a social Epidemic. Cambridge: Basil Blackwell, Inc., pp. 1-11.
  • Strober, M.B., 1986. Anorexia nervosa: History and psychological concepts. In: K.D. Brownell & J.P. Foreyt, eds. Handbook of eating disorders. New York: Basic Books, pp. 231-246.
  • Selvini- Pallazoli, M., 1996. From individual to Family Therapy in the Treatment of Anorexia Nervosa. New Jersey: Jason Aronson Inc. Northvale, pp. 113-118.
  • Beumont, P.J.V., Russell, J.D. & Tayz, S.W., 1995. Psychological concerns in the maintenance of eating disorders. In: G. Szmukler, C. Dare & J. Treasure, eds., 1995. Handbook of Eating disorders - Theory, Treatment and Research. London: John Wiley & Sons Ltd., pp. 234-239.
  • Le Grange, D., Crosby R.D. & Lock, J., 2008. Predictors and moderators of outcome in family - based treatment for adolescent bulimia nervosa. J Am Acad Child Adolesc Psychiatry, 47(4), pp. 464-470.
  • Hudson, J.I., Hiripi, E., Pope, H.G. Jr. & et al., 2007. The prevalence and correlates of eating disorders in the National comorbidity survey replication. Biol Psychiatry, 61, pp.  348-358.
  • Birmingham, C.L. & Beumont, P., 2004. Medical management of eating disorders. Cambridge, New York: Cambridge university press. 
  • De Caprio, C., Pasanisi, F. & Contaldo, F., 2000. Gastrointestinal complications in patient with eating disorders. Eat Weight Disord, 5, pp. 228-230.
  • Mc Clain, C.J., Humphries, L.L. & Hill, K.K., 1993. Gastrointestinal and nutritional aspects of eating disorders. J Am Coll Nutr, 12, pp. 466-474.
  • Lask, B. & Bryant – Wough, R., 2000. Anorexia nervosa and related eating disorders in childhood and adolescence. East Sussex: Psychology Press. 
  • Reljič-Prinčič, A., 2000.  Motnje hranjenja. Slovenija proti raku, pp. 89-94.
  • Mrevlje, V.G., 1995. Sociološki vidiki motenj hranjenja. In: M. Tomori, ed. Motnje hranjenja. Seminar o delu z mladostniki. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za psihiatrijo, Psihiatrična klinika v Ljubljani. 
  • Fischler, C., 1988. Food, self and identity. Social science information, 27(2), pp. 275-291.
  • Tomori, M., 1990. Hrana – simbol duše in telesa. In: M. Tomori, ed. Psihologija telesa. Ljubljana: DZS, pp. 123-160. 
  • Tomori, M., 1993. Motnje hranjenja. Medicinski razgledi, 32, pp. 635-642.
  • Tovornik, P., 2000. Razvojni in psihodinamski vidiki motenj hranjenja ter možnosti terapevtske obravnave: diplomsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, oddelek za Socialno pedagogiko.
  • Tomori, M., 1995. Telo – med ugodjem in tesnobo. In: M. Tomori, ed. Motnje hranjenja. Seminar o delu z mladostniki. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za psihiatrijo, Psihiatrična klinika v Ljubljani. 
  • Modrin-Švab, A., 2003. Svoje telo ustvarjamo ves čas. Muza-Časopis projekta Svetovalnica za motnje hranjenja, 2, pp. 7-9.
  • Anić, N., 2002. Uvod v vedenjsko in kognitivno terapijo. Literatura iz delavnice Temelji kognitivno vedenjske terapije za zdravstvene delavce. Ljubljana: Psihiatrična klinika Ljubljana. 
  • Stice, E., Trost, A. & Chase, A., 2003. Healthy weight control and dissonance – based eating disorder prevention programs: results from a controlled trial. Eating disorders, 33(1), pp. 1-20.
  • Byrne, M.S. & Mc Lean, N.J., 2002. The cognitive-behavioral model of bulimia nervosa: a direct evaluation. Eating disorders, 31(1), pp. 21-30.
  • Fairburn, C.G. & Cooper, P.J., 1989. Eating disorders. In: P.K. Hawton, P. Salkovskis, J. Kirk & D.M. Clark. Cognitive behaviour therapy for psychiatric problems- A practical guide. Oxford: Oxford University Press. 
  • Bogataj, U. & Ferfolja, A., 2009. Zdravstvena nega pacienta odvisnega od alkohola. In: P. Pregelj & R. Kobentar. Zdravstvena nega in zdravljenje motenj v duševnem zdravju. Ljubljana: Rokus Klett, pp. 135-140.
  • Bregar, B. & Verbič, M., 2009. Zdravstvena nega pacienta odvisnega od prepovedanih drog. In: P. Pregelj & R. Kobentar. Zdravstvena nega in zdravljenje motenj v duševnem zdravju. Ljubljana: Rokus Klett, pp. 155-162.
  • Gorše Muhič, M., 2009. Zdravstvena nega pacienta s shizofrenijo. In: P. Pregelj & R. Kobentar. Zdravstvena nega in zdravljenje motenj v duševnem zdravju. Ljubljana: Rokus Klett, pp. 179-190.
  • Encinares, M., McMaster, J.J. & McNamee, J., 2005. Risk management of forensic patients: nurses' role. J Psychosoc Nurs Ment Health Serv, 43(3), pp. 30-36.
  • Bowring-Lossock, E., 2006. The forensic mental health nurse – a literature review. J Psychiatr Ment Health Nurs, 13(6), pp. 780-785.
  • Schultz, J.M. & Videbeck, S.L., 2009. Lippincott's manual of psychiatric nursing care plans. 8th ed. Philadelphia: Wolters Kluwer Health – Lippoincott Williams & Wilkins, pp. 131 – 149, 157-211, 280-283, 289-309, 324-349.
  • Stuart, G.W., 2009. Principles and practice of psychiatric nursing. 9th ed. St. Louis: Mosby – Elsevier, pp. 335 – 387, 414-456, 639.
  • Videbeck, S.L., 2008. Psychiatric-mental health nursing. Philadelphia: Wolters Kluwer Health – Lippoincott Williams & Wilkins, pp. 175-184, 189-210, 267-292, 338-363, 369-390.
  • Varcarolis, E.M., 2006. Manual of Psychiatric nursing care plans. St. Louis: Elsevier, pp. 186-347, 441-51710.
  • Roljić, S., 2009. Zdravstvena obravnava pacientov z ukrepom obveznega zdravljenja. In: Pregelj, P. & Kobentar, R., eds. Zdravstvena nega in zdravljenje motenj v duševnem zdravju. Ljubljana: Rokus Klett, pp. 332-336.
Priporočljiva literatura:

 

Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti:

Pogojev za pristop k predmetu ni.

Pogoji za pristop k izpitu:

  • 30 % prisotnost na predavanjih
  • 100 % prisotnost na kliničnem usposabljanju in seminarjih 
Metode ocenjevanja:
  • pisni izpit (80 %)
  • seminar (20 %)