SIEN E-ŠTUDIJ PRIJAVA ŠIS

Področje skrbi za druge ogrožene in ranljive skupine pacientov na področju duševnega zdravja in psihiatrije

Področje skrbi za druge ogrožene in ranljive skupine pacientov na področju duševnega zdravja in psihiatrije
 
ECTS: 10
Kontaktne ure predavanja: 25
Kontaktne ure seminarja: 15
Kontaktne ure kabinetnih vaj:  
Kontaktne ure kliničnega usposabljanja: 215
Kontaktne ure drugih oblik študija:  
Nosilec predmeta: dr. Jožica Peterka Novak, viš. pred.
Izvajalci predmeta:
  • dr. Jožica Peterka Novak, viš. pred.
Stopnja: Študijski program za izpopolnjevanje  
Letnik: 1. letnik
Semester: Zimski
Jezik: Slovenski
 
Cilji in predmetno
specifične kompetence:		 1.    ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA IN MLADOSTNIKA Z DUŠEVNO MOTNJO

Cilji:
-    Pridobiti ustrezna specialna znanja in vsebine iz področja zdravstvene nege otroka in mladostnika z duševno motnjo
Kompetence:
-    načrtovanje, izvajanje in vrednotenje zdravstvene nege otroka in mladostnika
-    zdravstveno vzgojno delo z otrokom in mladostnikom, šolo in socialnim okoljem iz katerega otrok in mladostnik izhaja
-    prepoznavanje potreb otrok in mladostnikov na področju duševnega zdravja z zviševanjem kvalitete zdravstvenega varstva

2.    ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z MOTNJO HRANJENJA

Cilji:
-    Pridobiti ustrezna specialna znanja in vsebine iz področja zdravstvene nege pacienta z motnjo hranjenja

Kompetence:
-    Načrtovanje, izvajanje in vrednotenje zdravstvene nege pacienta z motnjo hranjenja
-    Zdravstveno vzgojno delo z pacientom z motnjo hranjenja
-    Sodelovanje v multidisciplinarnem timu za obravnavo pacienta z motnjo hranjenja.

3.    ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z UKREPOM OBVEZNEGA ZDRAVLJENJA

Cilji:
-    Pridobiti ustrezna specialna znanja in vsebine iz področja zdravstvene nege pacienta z ukrepom zdravljenja v instituciji/ambulantno

Kompetence:
-    Načrtovanje, izvajanje in vrednotenje zdravstvene nege pacienta z ukrepom institucionalnega zdravljenja/ambulantnega zdravljenja
-    Zdravstveno vzgojno delo z pacientom z ukrepom obveznega zdravljenja v instituciji/ambulantno
-    Prepoznavanje potreb pacienta z ukrepom obveznega zdravljenja
-    Obravnava pacienta z ukrepom obveznega zdravljenja ter njegovo vključevanje v družbo
-    Sodelovanje v multidisciplinarnem timu

Pridobljene kompetence po opravljenem obveznem kliničnem usposabljanju:
  • Študent bo razumel pomen ranljivih in ogroženih skupin pacientov pri obvladovanju duševnega zdravja v družbi.
  • Študent bo znal aplicirati različne teorije zdravstvene nege pri obravnavi ranljivih in ogroženih skupinah pacientov.
  • Študent bo znal samostojno oceniti potrebe in narediti načrt zdravstvene obravnave pri različnih ranljivih in ogroženih skupinah pacientov.
  • Študent bo razumel posebnosti medosebnega odnosa oz. sporazumevanja pri različnih ranljivih in ogroženih skupinah pacientov.
  • Študent bo znal vzpostaviti in uporabljati različne terapevtske tehnike pri različnih ranljivih in ogroženih skupinah pacientov z duševno motnjo.
  • Študent bo znal pravočasno prepoznati tveganja za varno in kakovostno zdravstveno obravnavo ranljivih in ogroženih skupin pacientov z duševno motnjo.
  • Študent bo usposobljen poučevanj in učenja  ranljivih skupin, pomembnih drugih  in skupnosti.
  • Študent bo usposobljen za prenos znanja v kliničnem okolju na študente zdravstvene nege.
Obvezna literatura:
  • Aktualne vsebine s področja psihiatrije in psihiatrične zdravstvene nege v domačih in tujih strokovnih revijah, zbornikih itd. / Contents on psychiatry and psychiatry nursing; Slovene and foreign literature
  • Tomori, M. & Ziherl, S., eds., 1999. Psihiatrija. Ljubljana: Litterapicta, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani.
  • Stuart, G.W. & Laraia, M.T., 2005. Principles and practise of psychiatric nursing. 8th ed. St. Louis, London: Mosby.
  • Stuart, G.W. & Sunden, S.J., 1995. Principles and practise of psychiatric nursing.  5th ed. St. Louis, London: Mosby.
  • Haber, J., et al., 1996. Comprehensive psychiatric nursing. 5th ed. St. Louis, London: Mosby.
  • Varcarolis, E.M., 2004. Manual of psychiatric nursing care plans. 2th ed. St. Louis, London: Mosby.
  • Gordon, R., 1990. In: Anorexia and Bulimia: Anatomy of a social Epidemic. Cambridge: Basil Blackwell, Inc., pp. 1-11.
  • Strober, M.B., 1986. Anorexia nervosa: History and psychological concepts. In: K.D. Brownell & J.P. Foreyt, eds. Handbook of eating disorders. New York: Basic Books, pp. 231-246.
  • Selvini- Pallazoli, M., 1996. From individual to Family Therapy in the Treatment of Anorexia Nervosa. New Jersey: Jason Aronson Inc. Northvale, pp. 113-118.
  • Beumont, P.J.V., Russell, J.D. & Tayz, S.W., 1995. Psychological concerns in the maintenance of eating disorders. In: G. Szmukler, C. Dare & J. Treasure, eds., 1995. Handbook of Eating disorders - Theory, Treatment and Research. London: John Wiley & Sons Ltd., pp. 234-239.
  • Le Grange, D., Crosby R.D. & Lock, J., 2008. Predictors and moderators of outcome in family - based treatment for adolescent bulimia nervosa. J Am Acad Child Adolesc Psychiatry, 47(4), pp. 464-470.
  • Hudson, J.I., Hiripi, E., Pope, H.G. Jr. & et al., 2007. The prevalence and correlates of eating disorders in the National comorbidity survey replication. Biol Psychiatry, 61, pp.  348-358.
  • Birmingham, C.L. & Beumont, P., 2004. Medical management of eating disorders. Cambridge, New York: Cambridge university press. 
  • De Caprio, C., Pasanisi, F. & Contaldo, F., 2000. Gastrointestinal complications in patient with eating disorders. Eat Weight Disord, 5, pp. 228-230.
  • Mc Clain, C.J., Humphries, L.L. & Hill, K.K., 1993. Gastrointestinal and nutritional aspects of eating disorders. J Am Coll Nutr, 12, pp. 466-474.
  • Lask, B. & Bryant – Wough, R., 2000. Anorexia nervosa and related eating disorders in childhood and adolescence. East Sussex: Psychology Press. 
  • Reljič-Prinčič, A., 2000.  Motnje hranjenja. Slovenija proti raku, pp. 89-94.
  • Mrevlje, V.G., 1995. Sociološki vidiki motenj hranjenja. In: M. Tomori, ed. Motnje hranjenja. Seminar o delu z mladostniki. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za psihiatrijo, Psihiatrična klinika v Ljubljani. 
  • Fischler, C., 1988. Food, self and identity. Social science information, 27(2), pp. 275-291.
  • Tomori, M., 1990. Hrana – simbol duše in telesa. In: M. Tomori, ed. Psihologija telesa. Ljubljana: DZS, pp. 123-160. 
  • Tomori, M., 1993. Motnje hranjenja. Medicinski razgledi, 32, pp. 635-642.
  • Tovornik, P., 2000. Razvojni in psihodinamski vidiki motenj hranjenja ter možnosti terapevtske obravnave: diplomsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, oddelek za Socialno pedagogiko.
  • Tomori, M., 1995. Telo – med ugodjem in tesnobo. In: M. Tomori, ed. Motnje hranjenja. Seminar o delu z mladostniki. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za psihiatrijo, Psihiatrična klinika v Ljubljani. 
  • Modrin-Švab, A., 2003. Svoje telo ustvarjamo ves čas. Muza-Časopis projekta Svetovalnica za motnje hranjenja, 2, pp. 7-9.
  • Anić, N., 2002. Uvod v vedenjsko in kognitivno terapijo. Literatura iz delavnice Temelji kognitivno vedenjske terapije za zdravstvene delavce. Ljubljana: Psihiatrična klinika Ljubljana. 
  • Stice, E., Trost, A. & Chase, A., 2003. Healthy weight control and dissonance – based eating disorder prevention programs: results from a controlled trial. Eating disorders, 33(1), pp. 1-20.
  • Byrne, M.S. & Mc Lean, N.J., 2002. The cognitive-behavioral model of bulimia nervosa: a direct evaluation. Eating disorders, 31(1), pp. 21-30.
  • Fairburn, C.G. & Cooper, P.J., 1989. Eating disorders. In: P.K. Hawton, P. Salkovskis, J. Kirk & D.M. Clark. Cognitive behaviour therapy for psychiatric problems- A practical guide. Oxford: Oxford University Press. 
  • Bogataj, U. & Ferfolja, A., 2009. Zdravstvena nega pacienta odvisnega od alkohola. In: P. Pregelj & R. Kobentar. Zdravstvena nega in zdravljenje motenj v duševnem zdravju. Ljubljana: Rokus Klett, pp. 135-140.
  • Bregar, B. & Verbič, M., 2009. Zdravstvena nega pacienta odvisnega od prepovedanih drog. In: P. Pregelj & R. Kobentar. Zdravstvena nega in zdravljenje motenj v duševnem zdravju. Ljubljana: Rokus Klett, pp. 155-162.
  • Gorše Muhič, M., 2009. Zdravstvena nega pacienta s shizofrenijo. In: P. Pregelj & R. Kobentar. Zdravstvena nega in zdravljenje motenj v duševnem zdravju. Ljubljana: Rokus Klett, pp. 179-190.
  • Encinares, M., McMaster, J.J. & McNamee, J., 2005. Risk management of forensic patients: nurses' role. J Psychosoc Nurs Ment Health Serv, 43(3), pp. 30-36.
  • Bowring-Lossock, E., 2006. The forensic mental health nurse – a literature review. J Psychiatr Ment Health Nurs, 13(6), pp. 780-785.
  • Schultz, J.M. & Videbeck, S.L., 2009. Lippincott's manual of psychiatric nursing care plans. 8th ed. Philadelphia: Wolters Kluwer Health – Lippoincott Williams & Wilkins, pp. 131 – 149, 157-211, 280-283, 289-309, 324-349.
  • Stuart, G.W., 2009. Principles and practice of psychiatric nursing. 9th ed. St. Louis: Mosby – Elsevier, pp. 335 – 387, 414-456, 639.
  • Videbeck, S.L., 2008. Psychiatric-mental health nursing. Philadelphia: Wolters Kluwer Health – Lippoincott Williams & Wilkins, pp. 175-184, 189-210, 267-292, 338-363, 369-390.
  • Varcarolis, E.M., 2006. Manual of Psychiatric nursing care plans. St. Louis: Elsevier, pp. 186-347, 441-51710.
  • Roljić, S., 2009. Zdravstvena obravnava pacientov z ukrepom obveznega zdravljenja. In: Pregelj, P. & Kobentar, R., eds. Zdravstvena nega in zdravljenje motenj v duševnem zdravju. Ljubljana: Rokus Klett, pp. 332-336.
Priporočljiva literatura:

 
Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti:

Pogojev za pristop k predmetu ni.

Pogoji za pristop k izpitu:

  • 30 % prisotnost na predavanjih
  • 100 % prisotnost na kliničnem usposabljanju in seminarjih 
Metode ocenjevanja:
  • pisni izpit (80 %)
  • seminar (20 %)