Učinkovito sporazumevanje in veščine v medosebnih odnosih
|
| ECTS: |
3 |
| Kontaktne ure predavanja: |
15 |
| Kontaktne ure seminarja: |
15 |
| Kontaktne ure kabinetnih vaj: |
15 |
| Kontaktne ure kliničnega usposabljanja: |
|
| Kontaktne ure drugih oblik študija: |
|
| Nosilec predmeta: |
red. prof. dr. Polona Selič - Zupančič, znan. svet. |
| Izvajalci predmeta: |
- red. prof. dr. Polona Selič - Zupančič, znan. svet.
|
| Stopnja: |
Študijski program za izpopolnjevanje |
| Letnik: |
1. letnik |
| Semester: |
Zimski |
| Jezik: |
Slovenski
|
Cilji in predmetno
specifične kompetence: |
Študent:
Na osnovi informacij, pridobljenih vedenj in aktivnega opazovanja študent/-ka (v nadaljnjem besedilu študent) odkriva in prepoznava pojave in procese, povezane s socialno konstrukcijo realnosti, veščinami v medosebnih odnosih (zlasti komunikacijo), poravnavanjem s stresom, vezanim na posameznika, referenčne skupine, ki jim pripada, in (med)kulturne dinamike, v katere stopa. Na osnovi preučevanja literature, študija primerov in lastne aktivnosti opušča prakticistične koncepte v komunikaciji, osveži in nadgradi poznavanje dejavnikov, ki sooblikujejo komunikacijski prostor; nauči se kritično vrednotiti teoretične koncepte in raziskovalne podatke, povezane s psihologijo stresa in oblikovanjem stališč in predsodkov. Študent pozna delovanje samouresničujoče prerokbe in zna nadgraditi sodobne raziskovalne podatke s področja socializacije in motivacije s prenosom v uporabne koncepte razgovora s posebnimi skupinami oseb v kriznih situacijah.
V obliki samostojnega študija, ob pripravi seminarske naloge ali projektne naloge (študija primera) spoznava strokovno literaturo področja. Predmet zagotovi pregled, analizo in razpravo o ključnih konceptih psihologije komunikacije in stresa.
Učna enota prispeva k razvoju naslednjih splošnih in specifičnih kompetenc:
- občutljivost (osveščenost) za družbeno okolje,
- občutljivost za družbene pojave (stališča, predsodki, stereotipi, nasilje),
- sintetično, analitično in ustvarjalno mišljenje in problemsko znanje,
- avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost, (samo)evalviranje in prizadevanje za kakovost,
- ustvarjanje spodbudnega (učnega) vzdušja, medsebojnih odnosov in učinkovito razreševanje problemov v medosebnih odnosih,
- sodelovanje (s sodelavci in drugimi),
- sporazumevanje (besedno in nebesedno),
- poravnavanje s stresom,
- občutljivost za (so)ljudi in socialne situacije,
- razumevanje in uporaba strokovnega znanja,
- raziskovalni pristop in usmerjenost v reševanje problemov.
S študijem literature, primerov in izvedbo praktičnih vaj študenti razvijejo spretnosti in veščine v medosebnih odnosih, komunikacijske in analitične veščine.
Znanje in razumevanje:
- pozna temeljne koncepte psihologije komunikacije, stresa in dejavnike v družbenem okolju;
- razume dinamiko v komunikacijskem procesu;
- razume dinamiko v medosebnih odnosih;
- razume interaktivno delovanje stresorjev;
- razume delovanje stališč, predsodkov in stereotipov v socialni percepciji in komunikaciji;
- razume delovanje nasilja v medosebnih odnosih in komunikaciji.
Uporaba:
- uporablja pridobljeno znanje in veščine v medosebnih odnosih in komunikaciji;
- uporablja konstruktivne strategije poravnavanja s stresom v medosebnih odnosih.
Refleksija:
- pozna proces refleksije in njen pomen v učenju; sposobnost za refleksijo dokazuje ob svojem praktičnem ravnanju.
Prenosljive spretnosti:
- uporablja tiskane in elektronske vire in se samoizobražuje;
- pri sebi in v svojem okolju razvija veščine v medosebnih odnosih;
- uporablja nenasilne načine komuniciranja;
- oblikuje odnos do sebe in referenčnih skupin, ki jim pripada;
- razvije zmožnost večkulturnega razumevanja ter razvije kritično razmerje do družbenih pojavov.
|
| Obvezna literatura: |
- Selič, P., 2012. Načela sporazumevanja v družinski medicini. In: I. Švab & D. Rotar-Pavlič, eds. Družinska medicina: učbenik. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine, pp. 157-174.
- Selič, P., 2007. Novi odročnik: nebesedno sporazumevanje za vsakdanjo rabo. Ljubljana: Inštitut za psihofiziološke študije Pares.
- Selič, P., 1999. Psihologija bolezni našega časa. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
- Selič, P., 2013. Nesramni in žaljivi bolniki v ambulantah družinske medicine: ali gre za nasilneže in kako z njimi ravnati. In: T. Poplas-Susič & R. Vajd, eds. 16. Schrottovi dnevi, Ljubljana, marec 2013. Medicinski razgledi, 52(supl. 1), pp. 135-142.
- Selič, P., 2012. Veščine v medosebnih odnosih za dobro delovanje tima. In: N. Kopčavar Guček & D. Petek, eds. Kakovostna obravnava bolnika v družinski medicini: (interna, družina, psihiatrija, nevrologija, dermatologija, potovalna medicina, duševno zdravje mladostnika, slikovna diagnostika, delavnice): zbornik predavanj: 38. strokovno srečanje timov, Ljubljana, 25.-26. 5. 2012. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine: Zavod za razvoj družinske medicine, pp. 107-114.
- Martino, S. & Arnaout, B., 2010. Fundamentals of motivation and change. In: P. Levounis & B. Arnaout. Handbook of motivation and change: A practical guide for clinicians. Handbook of motivation and change: A practical guide for clinicians, pp. 11-23. Available at: http://libproxy.unm.edu/login?url=http://search.ebscohost.com/login.aspx?direct=true&db=psyh&AN=2010-10445-002&login.asp&site=ehost-live&scope=site
- Selič, P., 2012. Biopsihosocialne razsežnosti izgorelosti. In: M. Horvat, ed. Zdravstvena nega v patronažnem varstvu in biopsihosocialni model javnega zdravja: zbornik predavanj z recenzijo. [Ljubljana]: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti, pp. 49-56.
- Selič, P., 2012. Dejavniki v komunikacijskem polju, povezani s kakovostjo medsebojnega sporazumevanja. In: M. Debevec-Švigelj & L. Kovač Vouk, eds. Svetovalne in motivacijske tehnike za delo s pacienti: zbornik predavanj. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji, pp. 23-31.
- Selič, P., Švab, I., Repolusk, M. & Kopčavar Guček, N., 2011. What factors affect patients' recall of general practitioners' advice?. BMC family practice,12(1), pp. 1-24.
- Selič, P., 2011. Pomen čustev v profesionalni medosebni interakciji: izhodišča za čustveno inteligentno sporazumevanje. In: Z. Klemenc-Ketiš, ed. Profesionalizem: učno gradivo za 28. učne delavnice za zdravnike družinske medicine, Ljubljana, oktober 2011. Ljubljana: Zavod za razvoj družinske medicine, pp. 89-102.
|
| Priporočljiva literatura: |
|
Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti: |
Pogojev za pristop k predmetu ni.
Pogoji za pristop k izpitu:
- 30 % prisotnost na predavanjih
- 100 % prisotnost na kabinetnih vajah in seminarjih
|
| Metode ocenjevanja: |
- pisni izpit (50 %)
- seminarska naloga (30 %)
- sodelovanje pri vajah, delavnicah (10 %)
- skupinska naloga/skupinski projekt (10 %)
|
