Družbene neenakosti in determinante zdravja

Naslov predmeta:	Družbene neenakosti v zdravju in determinante zdravja
Nosilec predmeta:	doc. dr. Špela Razpotnik
Izvajalec predmeta:	doc. dr. Špela Razpotnik doc. dr. Katja Pesjak Hana Košan, strokovnjak iz prakse
Kontaktne ure predavanj:	40
Kontaktne ure seminar/seminarske vaje:	40/20
Kontaktne ure drugih oblik študija:	20
Individualno delo študenta:	130
ECTS:	10
Stopnja:	Bolonjski magistrski študij
Semester:	Letni
Jezik:	Slovenski
Cilji in predmetno specifične kompetence:	Študent bo: razumel sodobne paradigme in koncepte o zdravju in boleznih razumel pojem družbene neenakosti v zdravju, kaj jih povzroča, kako jih lahko zmanjšamo in izzive, ki jih le ta predstavlja osvojil znanja o različnih modelih dejavnikov zdravja in tako ključnih dejavnikih zdravja razumel pomen upoštevanja dejavnikov zdravja in bolezni pri načrtovanju promocijskih projektov seznanjen z epidemiologijo pridobil slovensko, evropsko in globalno dimenzijo neenakosti v zdravju in dejavnikov zdravja razumel bo povezanost družbeno strukturnih dejavnikov s položajem posameznih družbenih skupin Študent bo seznanjen s pristopi, kako zmanjšati neenakosti v zdravju Študent bo seznanjen z najnovejšimi ugotovitvami in priporočili WHO glede zmanjševanja neenakosti v zdravju
Obvezna literatura:	Buzeti, T., et al., eds., 2011. Neenakosti v zdravju v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje. Brown, C. & Buzeti, T., eds. Positioning health equity and the social determinants of health on the regional development agenda. Investment for health and development in Slovenia. Studies on social and economic determinants of populaton health, No. 6. Copenhagen: World Health Organization. Regional office for Europe, 2014. Available at: http://czr.si/files/positioning-health-equity-and-the-social-determinants-of-health-on-the-regional-development-agenda.pdf Whitehead, M., Povall, S. & Loring, B., 2014 The Equity Action Spectrum: Taking a comprehensive approach. Guidance for addressing inequities in health. Copenhagen: WHO European Regional Office for Europe, Available at: http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0005/247631/equity-action-090514.pdf Gabrijelčič Blenkuš, M., 2009. Zagotavljanje večje enakosti v zdravju – izzivi recesije za javno zdravje in promocijo zdravja v Sloveniji; Poročilo z delavnice na Inštitutu za varovanje zdravja. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2009. Gabrijelčič Blenkuš, M., et. al. 2012. Vsevladni pristop za zdravje in blaginjo prebivalcev in zmanjševanje neenakosti v zdravju. Ljubljana : Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. World Health Organization, 2013. Handbook on health inequality monitoring: with a special focus on low- and middle-income Countries. Geneva: World Health Organization. Available at: http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/85345/1/9789241548632_eng.pdf World Health Organization, 2013. Review of social determinants and the health divide in the WHO European Region. Final report. Geneva: WHO Europe, Available at: http://www.ndphs.org///documents/3940/NCD_8-9-4__Review-of-social-determinants-and-the-health-divide-in-the-WHO-European-Region-final-report-Eng.pdf World Health Organization, 2013. Report on health inequalities in the European Union. Brussels: European Comission. Available at: http://ec.europa.eu/health/social_determinants/docs/report_healthinequalities_swd_2013_328_en.pdf Kamin, T., 2006. Zdravje na barikadah: dileme promocije zdravja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Knjižna zbirka Psihologija vsakdanjega življenja. (izbrana poglavja). Edelman, C.L., Mandle, C.L. & Kudzma, E.C., 2013. Health promotion throughout the life span. 8th ed. Missouri, USA: Mosby. Škraban, J. & Lipovec Čebron, U., 2021. Medkulturna mediacija in zdravstvo v Sloveniji. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, pp. 29-50. Available at: Dostopno tudi na: https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/view/265/379/6131-1 Wilkinson, R.G. & Pickett, K., 2012. Velika ideja: zakaj je enakost boljša za vse. Novo mesto: Penca in drugi.
Priporočljiva literatura:	Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2010. Zdravje v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ule, M., 2003. Spregledana razmerja: o družbenih vidikih sodobne medicine. Maribor: Aristej. Sočan, M., 2013. Javno zdravje : visokošolski učbenik za študijski program Zdravstvena nega. Jesenice: Visoka šola zdravstveno nego. European commission, 2013. Report on health inequalities in the European Union. Brussels: European commission,. Available at: http://ec.europa.eu/health/social_determinants/docs/report_healthinequalities_swd_2013_328_en.pdf World Health Organization, 2008. Closing the gap in a generation: health equity through action on the social determinants of health. Report from the Commission on Social Determinants of Health. Geneva: WHO; 2008. Available at: http://whqlibdoc.who.int/publications/2008/9789241563703_eng.pdf Buzeti, T. & Maučec Zakotnik , J., 2008. Vlaganje za zdravje in razvoj v Sloveniji. Program MURA. Murska Sobota: Center za zdravje in razvoj Murska Sobota. Available at: http://czr.si/files/mura-vlaganje-za-zdravje-in-razvoj.pdf Benach, J., Malmusi, D., Yasui, Y. & Martínez, J.M., 2013. A new typology of policies to tackle health inequalities and scenarios of impact based on Rose's population approach. J Epidemiol Community Health, 67(3), pp. 286-291. Available at: http://www.mascotfp7.eu/wp-content/uploads/2012/09/A-new-typology-of-policies-to-tackle-health-inequalities-and-scenarios.pdf Whitehead, M., 2007. A typology of actions to tackle social inequalities in health. J Epidemiol Community Health, 61(6), pp. 473.478. 10.1136/jech.2005.037242. Available at: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2465710/pdf/473.pdf Zurc, J., 2008. Biti najboljši: pomen gibalne aktivnosti za otrokov razvoj in šolsko uspešnost. Radovljica: Didakta. Zaviršek, D., Djoković, N., Radešić, L., Meden, K., Đogić, K. & M. Kožman, 2019. Romske družine. Priročnik za razumevanje etične prakse v socialnem delu in drugih pomagajočih poklicih v podporo slovenskim Rominjam in Romom. Ljubljana: Društvo Mozaik – društvo otrok, pp. 41-55.
Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti:	Študent mora imeti diplomo na programih 1. stopnje in ga navedene vsebine zanimajo oziroma jih pri svojem delu potrebuje.
Metode ocenjevanja:	pisni izpit - 80% poster prezentacija - 20%
Metode poučevanja in učenja:	Predavanja Skupinsko delo Seminarsko delo Uporaba avdovizualne opreme, posnetkov, spletne učilnice Strokovna ekskurzija Informativni obisk Druge oblike študija: DOŠ bo potekal v obliki strokovnih obiskov, informativnih srečanj in dela v e-učilnici: Informativni/strokovni obisk pisarne Svetovne zdravstvene organizacije za Slovenijo in seznanitev s ključnimi dokumenti/priporočili SZO in ukrepi, kako zmanjšati neenakosti v zdravju Seznanitev z aktualnimi projekti / programi, npr.: a. Strokovni obisk Zavoda RS za šolstvo – Projekt Uživajmo v zdravju b. Strokovni obisk Razvojne agencije Zgornje Gorenjske – Projekt Anima Sana c) Program Živimo zdravo (implementiran je v različnih regijah Slovenije) Delo v spletnem okolju – Soulbus-e-Coach