04/04/2016

Zdravstvena nega v Sloveniji potrebuje mednarodno primerljiv sistem sekundarnega in terciarnega izobraževanja

LJUBLJANA, 30. marec 2016

V Ljubljani se je odvil že 9. posvet strokovnjakov in odločevalcev s področja zdravstvene nege MOJA KARIERA – QUO VADIS, ki ga je skupaj s partnerji organizira Fakulteta za zdravstvo Jesenice. Letošnji posvet je bil posvečen izzivu, kako vzpostaviti mednarodno primerljiv sistem sekundarnega in terciarnega izobraževanja v zdravstveni negi, saj se Slovenija uvršča med države z najnižjim deležem visokošolsko izobraženih medicinskih sester v Evropski uniji. Hkrati je bil na dogodku predstavljen večletni raziskovalno-razvojni projekt »Zdravstvena nega kot znanstvena disciplina v Sloveniji«, ki ga financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Med državami z najnižjim deležem visokošolsko izobraženih medicinskih sester
Po podatkih OECD-ja imamo v Sloveniji na 1000 prebivalcev samo 8,5 medicinske sestre (povprečje v članicah OECD je 9 in več), od tega jih je le 30 odstotkov izobraženih na visokošolski ravni. S tem se Slovenija uvršča med članice Evropske unije z najnižjim deležem diplomiranih medicinskih sester, ki so izobražene v skladu z  Direktivo EU za regulirane poklice (2005, 2013). Glede na ugotovitve številnih mednarodnih raziskav ima dvig ravni izobraževanja medicinskih sester in števila visokošolsko izobraženih medicinskih sester pomemben vpliv na varnost in kakovost zdravstvene obravnave. Naprednejša znanja in kompetence so nujna tudi za prevzemanje zahtevnejših in samostojnejših nalog znotraj zdravstvenega sistema, večjo vključenost v strateško odločanje ter razvoj zdravstvene nege kot znanstvene discipline.
 
»V Sloveniji smo ohranili izobraževanje na področju zdravstvene nege na dveh ravneh, srednješolski in visokošolski, vendar zaenkrat še brez jasne razvojne perspektive,« je povedala izr. prof. dr. Brigita Skela Savič, dekanja Fakultete za zdravstvo Jesenice. »Nismo izkoristili vseh potencialov visokošolskega izobraževanja, saj se trenutno izvajajo štirje progami magistrskega študija iz zdravstvene nege, prvi že od leta 2007, a diplomanti zaradi nedorečene sistematizacije v zdravstvenih zavodih še vedno nimajo možnosti zasesti delovnih mest z izobrazbo magister zdravstvene nege, kot je to običajno v razvitejših državah.«
 
Veliko priložnost za povezovanje med kliničnim in akademskim okoljem predstavlja tudi doktorski študij. »Doktorat na področju zdravstvene nege omogoča visokošolsko izobraženim medicinskim sestram, da učinkoviteje vplivajo na javno politiko, se odzivajo na potrebe javnosti in dajo še večji prispevek h kakovosti zdravstvene oskrbe,« je dejala doc. dr. Simona Hvalič Touzery, prodekanja za raziskovanje in razvoj na Fakulteti za zdravstvo Jesenice. »Medicinska sestra z doktoratom bi morala delati v kliničnem in akademskem partnerstvu, a tudi tu raziskave kažejo, da se še marsikje zatika.«
 
Zdravstvena nega kot znanstvena disciplina v Sloveniji
 
Fakulteta za zdravstvo Jesenice v sodelovanju s Fakulteto za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, Fakulteto za vede o zdravju Univerze na Primorskem, z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Mednarodno fakulteto za družbene in poslovne študije in s Pedagoškim inštitutom od oktobra 2015 izvaja raziskovalno-razvojni projekt »Zdravstvena nega kot znanstvena disciplina v Sloveniji: mednarodno primerljiv sistem sekundarnega in terciarnega izobraževanja v zdravstveni negi kot temelj raziskav in prispevka znanosti k trajnostnemu družbenemu razvoju«. Projekt financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, na današnjem posvetu pa so bile predstavljene prve aktivnosti. 
 
»S tem, ko je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport to temo med številnimi prijavami prepoznalo kot pomembno in jo finančno podprlo, je stroka dobila sporočilo, da je na tem področju treba narediti korak naprej in v slovensko prakso prenesti mednarodne pristope k razvoju zdravstvene nege kot stroke in znanosti,« še pravi Brigita Skela Savič. 
 
Namen projekta, ki bo trajal do oktobra 2017, je vzpostavitev mednarodno primerljivega sistem sekundarnega in terciarnega izobraževanja v zdravstveni negi. Raziskovalci bodo zato med drugim izvedli analizo sistemov formalnega izobraževanja na področju zdravstvene nege v EU in pripravili predlog sprememb izobraževanja na vseh ravneh, ki bo po strokovnih kompetencah primerljivo z mednarodnimi usmeritvami. Hkrati bodo razvili kompetenčni model za vse ravni izobraževanja ter izdelali predlog nacionalnega modela razvoja zdravstvene nege kot znanstvene discipline. 
 
»Pričakujemo, da bodo rezultati odmevali tudi v regiji, saj je značilnost vseh držav bivše Jugoslavije, da imajo sistem izobraževanja v zdravstveni negi neurejen in da je ta slabo razvita kot znanstvena disciplina,« je dejala Brigita Skela Savič. »Tako stanje je posledica močno poudarjenega srednješolskega izobraževanja v nekdanji državi, ki se tudi po ustanovitvi samostojnih držav ni razvijalo mednarodno primerljivo zaradi hierarhične organizacijske kulture v zdravstvu, ki ne daje v ospredje pacienta in njegovih potreb, temveč poklicne skupine, kjer ima dominantno vlogo medicina.«
 
Več informacij o projektu je na voljo na strani www.fzj.si/crp/.
 
###

Nosilka in partnerji projekta
Fakulteta za zdravstvo Jesenice v sodelovanju s Fakulteto za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, Fakulteto za vede o zdravju Univerze na Primorskem, z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Mednarodno fakulteto za družbene in poslovne študije in s Pedagoškim inštitutom.

IZJAVA ZA JAVNOST