Aktualno

 

 

V sklopu delovnega paketa 1 (DP1), so bile pripravljene 3 analize:

1. analiza sistemov izobraževanja na področju zdravstvene nege v državah EU, ki vključuje ravni in obseg formalnega izobraževanja,

2. analiza pridobljenih kompetenc za delo v zdravstveni negi v okviru izobraževalnega sistema in njihovo vrednotenje v državah EU

3. analiza modelov razvoja in krepitve zdravstvene nege kot znanstvene discipline: primeri učinkovite prakse v EU

Vse tri analize so bile izvedene z metodo sistematičnega pregleda znanstvene literature, mednarodnih dokumentov, smernic, standardov in izvedenih študij na ravni EU in posameznih držav, ki se celostno prikazujejo ali proučujejo sistem izobraževanja v zdravstveni negi, kompetence in nivoje kompetence v izobraževanju, praksi in kompetence za razvoj zdravstvene nege kot znanstvene discipline. Pridobivanje gradiv za izvedbo analize literature je potekalo v januarju in februarju 2016 preko različnih virov (ICN, WHO, EFN, FINE) in baz podatkov. Pregledali smo tudi spletne strani zbornic in združenj za zdravstveno nego v posameznih EU državah, spletne strani pristojnih Ministrstev v posameznih državah EU, spletne strani agencij za kakovost izobraževanja v srednjem in visokem šolstvu, idr. Znanstvene dokaze (rezultati raziskav in sistematičnih pregledov dokazov) smo iskali preko baz podatkov kot so: Cinahl with Full Text in Medline (preko baze EBSCOhost), Wiley Online Library, Pubmed, ScienceDirect, The Cochrane Library, Ebrary, ProQuest, Springer Link, Sage Journals Google in Google Scholar, idr. 

Uporabljen je bil metodološki pristop za sistematično pregledno znanstveno delo. Metode pregleda so vključevale razvoj, testiranje in izbor iskalne strategije, vključitvene in izključitvene kriterije za uvrstitev v pregled, raziskane podatkovne baze, časovno obdobje objav, vrste objav z vidika hierarhije dokazov, ključne besede, jezik. Rezultati pregleda vključujejo število dobljenih zadetkov, število pregledanih raziskav, število vključenih raziskav in število izključenih raziskav. Rezultate smo v analizi prikazali z uporabo diagrama poteka pregleda literature skozi faze pregleda, pri izdelavi smo uporabili PRISMA diagram. Naredili smo analizo kakovosti vključenih raziskav z vidika uporabljenih raziskovalnih metod in jasno opredelili katere vrste raziskav glede na hierarhijo dokazov so vključene v pregled literature. Rezultate smo prikazali besedno, v tabelah in slikah, navedli smo ključna spoznanja glede na raziskovalni dizajn. 

 

 

V sklopu drugega paketa projekta (DP 2) so bile izvedene tri raziskave med ključnimi deležniki izobraževanja v zdravstveni negi ter med udeležencih izobraževanja (osnovnošolci, srednješolci in študenti). Z raziskavami želimo preveriti razumevanje potreb po spremembah izobraževanja v zdravstveni negi, stališča o ključnih mednarodnih usmeritvah na področju izobraževanja in raziskovanja v zdravstveni negi za aplikacijo v slovenskem prostoru in razumevanje zdravstvene nege na strani udeležencev izobraževanje ali tistih, ki se odločajo za srednješolsko izobraževanje. DP2 vključuje dve fazi. 

 

V prvi fazi (DP 2.1) je bila izvedena raziskava med ključnimi deležniki izobraževanja v zdravstveni negi in pri delodajalcih (srednje šole, visoke šole, ministrstva, zdravstveni zavodi, socialni zavodi, gospodarske družbe, ki zaposlujejo strokovnjake s področja zdravstvene nege idr.). Raziskava z naslovom »Razumevanje potreb po celostni prenovi izobraževanja v zdravstveni negi in umestitvi novega kompetenčnega modela v RS« ima cilj, da med ključnimi deležniki izobraževanja v zdravstveni negi prouči razumevanje potreb po spremembah izobraževanja v zdravstveni negi, stališča o ključnih mednarodnih usmeritvah na področju izobraževanja in raziskovanja v zdravstveni negi, razumevanje koncepta »zdravstvena nega kot znanstvena disciplina« in razumevanje »kompetenčnega modela v zdravstveni negi«. Uporabili smo neeksperimentalno opisno metodo raziskovanja, podatke smo zbirali s tehniko pisnega in e-anketiranja. Strukturiran vprašalnik je sestavljen iz štirih vsebinskih sklopov. Ima demografski del, del o izobraževanju, kompetencah in raziskovanju. Pri sestavi instrumenta raziskave (vprašalnik) smo instrumente oblikovane na podlagi DP 1 (pregleda literature in stanja na področju razvoja ter raziskovanja v zdravstveni negi v Evropi). Uporabili smo že uporabljene in validirane instrumente in obstoječe dokumente, kar daje raziskavi veliko znanstveno težo. Vprašalnik sestoj iz:  1. Demografski podatki in zaposlitev, 2. EFN kategorije izvajalcev zdravstvene nege, 3. Odnos do raziskovanja - NATARD questionaire, Bjorkstrom idr., 2001, 4. Pomen doktorskega študija v zdravstveni negi, (Wilkes & Mohan, 2008; Currey et al., 2011; Al-Nawafleh, et al., 2013; Staffileno, et al., 2013; Cheraghi, et. al, 2014). 

Podatke smo s pomočjo strukturiranega vprašalnika zbirali med: 

- učitelji zdravstvene nege in vodilni na srednjih zdravstvenih šolah, 

- visokošolski učitelji zdravstvene nege in vodilni na fakultetah/visokih zdravstvenih šolah,

- delodajalci v negospodarski in gospodarski dejavnosti v Sloveniji, 

- klinični mentorji v zdravstvenih in socialnih zavodih,

- odgovorne osebe za pedagoško delo in vodilne v zdravstvenih in socialnih zavodih za področje zdravstvene nege, člane različnih delovnih teles za področje zdravstvene nege (RSKZN, Strateški svet za zdravstveno nego, Center za poklicno izobraževanje, Skupnost ravnateljev srednjih zdravstvenih šol, Zbornica-Zveza, idr.). 

To je vzorec raziskave DP 2.1. V raziskavo smo vključili kot celotno populacijo učiteljev in vodilne na srednjih zdravstvenih šolah, visokošolske učitelje in vodilne na fakultetah/visokih zdravstvenih šolah in delodajalce v gospodarstvu v Sloveniji. Klinične

mentorje v zdravstvenih in socialnih zavodih smo izbrali po principu naključnega reprezentativnega vzorčenja. Odgovorne za pedagoško delo in vodilne v zdravstvenih in

socialnih zavodih, člane različnih delovnih teles za področje zdravstvene nege (Razširjen

strokovni kolegij za zdravstveno nego (RSKZN), Strateški svet za zdravstveno nego, Center za poklicno izobraževanje (CPI), Skupnost ravnateljev srednjih zdravstvenih šol, ZbornicaZveza, idr) smo vključili v raziskavo kot celotno populacijo. Vzorec tako predstavljal celotno populacijo, saj smo iz vsake specifične subpopulacije zagotovili, da je vključena celotna populacija ali pa smo izvedli naključno vzorčenje, kjer velikost populacije to omogoča. Pridobili smo etična dovoljenja za izvedbo raziskave, dovoljenja za izvedbo raziskave v posamezni organizaciji, predstavili smo potek izvedbe raziskave, zagotovili anonimnost vključenih ter prostovoljnost pri vključitvi v raziskavo. Vse vključene smo z dopisi povabili k sodelovanju. 

 

V drugi fazi drugega paketa projekta (DP 2.2) je bila izvedena raziskava na priložnostnem vzorcu osnovnošolcev, ki obiskujejo tretjo triado, srednješolcev zaključnih letnikov zdravstvene smeri in študentov zdravstvene nege. Uporabili smo opisno neeksperimentalno kvantitativno metodo raziskovanja. Ta del raziskave bo pripomogel k identifikaciji stopnje prepoznavnosti zdravstvene nege in predstav, ki jih o stroki zdravstvene nege imajo uporabniki vseh treh ravni izobraževanja. Rezultati raziskave bodo podali opis oblikovanih socialno-kognitivnih konstruktov o zdravstveni negi med osnovnošolci v obdobju izobraževanja, ko se že odločajo o nadaljnjem izobraževanju na sekundarni ravni, ter med srednješolci in študenti, ki so že vključeni v izobraževanje za poklic v zdravstveni negi. Za izvedbo raziskave smo oblikovali instrumente (vprašalnike), s katerim bomo pridobili podatke o: (i) poznavanju zdravstvene nege in njene vloge pri ohranjanju in krepitvi zdravja v družbi, (ii) percepiranem položaju zdravstvene nege, glede na druge z zdravjem povezane znanstvene discipline, (iii) percepciji izobraževanja, poklicnih kompetenc in raziskovanja na področju zdravstvene nege. Podatke zbiramo s tehnikama pisnega in e-anketiranja. Tudi v DP 2.2 smo za vse vključene pridobili dovoljenja za izvedbo raziskave, dovoljenja za izvedbo raziskave v posamezni instituciji, predstavili smo potek izvedbe raziskave, zagotovili anonimnost vključenih ter prostovoljnost pri vključitvi v raziskavo. Vse vključene smo z dopisi povabili k sodelovanju.

 

Za namene raziskave med osnovnošolci smo oblikovali vprašalnik »Kaj je zdravstvena nega in kaj dela medicinska sestra«, ki vključuje štiri dele: 1. Demografski podatki, 2. Poznavanje zdravstvene nege in poklicev na področju zdravstvene nege, 3. Poznavanje nekaterih poklicev na področju zdravstva, 4. Stališča do poklica medicinska sestra. Pred izvedbo raziskave smo pridobili ustrezna soglasja. V mesecu januarju 2016 smo na osnovne šole poslali prvi poziv za sodelovanje v raziskavi. Poziv za sodelovanje v raziskavi, je bil dodan pozivu neke druge mednarodne raziskave, saj smo želeli šolam prihraniti čas pri koordinaciji izvedbe. 

 

Z raziskavo z naslovom »Zdravstvena nega: stališča, vrednote in kompetence« proučujemo percepcije in stališča srednješolcev in študentov do zdravstvene nege. Pri sestavi instrumenta raziskave (vprašalnik) za srednješolce in študente smo ponovno uporabili že uporabljene in validirane instrumente in obstoječe dokumente.  

Vprašalnik za srednješolce sestoj iz: 1. Demografski podatki, 2. Opredelitev zdravstvene nege, 3.Stališča do poklica medicinska sestra, 4. EFN kategorije izvajalcev zdravstvene nege, 5. Profesionalne vrednote v zdravstveni negi (Nurses Professional Values Scale-R ©, Weis and Schank, 2004).

 

Vprašalnik za študente sestoj iz: 1. Demografski podatki, 2. Opredelitev zdravstvene nege, 3.Stališča do poklica medicinska sestra, 4. EFN kategorije izvajalcev zdravstvene nege, 5. Odnos do raziskovanja - NATARD questionaire, Bjorkstrom idr., 2001, 6. Profesionalne vrednote v zdravstveni negi (Nurses Professional Values Scale-R ©, Weis and Schank, 2004). Vprašalnik za študente ima skupno točko z vprašalnikom za srednješolce in vprašalnikom za vzorec iz DP 2.1. na tak način omogočimo vsebinsko primerjavo ter prehajanje med deležniki raziskave DP 2.

 

Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev

 

Za leto 2015 je bil cilj izvesti aktivnosti na DP 1. To pomeni pripraviti analizo: 1. sistemov izobraževanja na področju zdravstvene nege v državah EU, ki vključuje ravni in obseg formalnega izobraževanja; 2. pridobljenih kompetenc za delo v zdravstveni negi ter vrednotenje le teh in 3. že razvitih ter implementiranih modelov za razvoj in krepitev zdravstvene nege kot znanstvene discipline. Realizacija zastavljenega cilja se je spremenila v skladu z okoliščinami. Sistematični pregled literature je aktivnost, ki je ni mogoče natančno predvideti in načrtovati. Zaradi konteksta dela, količine in trajanja dela ni možno natančno napovedati. Zaradi teh razlogov je naša ocena, da realizacija zastavljenih ciljev poteka v še sprejemljivih okvirih in kar je najbolj pomembno – na nikakršen način ne ogroža nadaljnje izvedbe projekta oz. delovnih paketov. Rezultati DP1 pridobljeni v letu 2015 so postregli s podatki iz področij vezanih na vse tri točke analize: 

- Vertikalo izobraževanja v zdravstveni negi (raven srednje šole ali asistentov v ZN, raven šolanja po Direktivi EU, šolanja nad Direktivo EU oziroma podiplomska izobraževanja, 

- Opredelitev vertikale na ravni Evropskega kvalifikacijskega okvirja, pogojev (na vsaki ravni) za vpis v izobraževalne programe, starost, znanje, zdravstvena usposobljenost, trajanje šolanja v letih, urah, ECTS, idr.,

- Opredelitev razmerja med strokovnimi in splošnimi/interdisciplinarnimi vsebinami, razmerja med teoretičnim in praktičnim usposabljanjem, kje se izvaja usposabljanje, idr.,  

- Opredelitev razlik med izobraževanjem za HCA (Health care assistant) in izobraževanjem po EU Direktivi (RB, Bsc nursing), kompetenc za delo v ZN in vključenost kompetenc v sistem delovnih mest v zdravstvu države na vsaki ravni izobraževanja, 

- Proučitev umestitev kompetenc glede na EFN usmeritve: HCA, RN, RN s specializacijo, master degree, urejenosti kompetenc na ravni države, 

- Ugotavljane deleža v strukturi vseh kadrov v ZN glede na vrsto/stopnjo izobraževanja v državi,  

- Preverjanje kompetenc,  

- Razumevanje potreb v izobraževanju v zdravstveni negi, stališča in ovire do sprememb v izobraževanju, razumevanje in stališča do mednarodnih usmeritev, , idr., 

- Iskanje primerov dobre prakse, kjer se je zdravstvena nega uveljavila kot znanstvena disciplina na ravni med poklicnega raziskovanja in razvoja zdravstvene prakse,

- Proučevanje organiziranosti raziskovanja v zdravstveni negi na ravni države, 

- Proučevanje organiziranosti akademske skupnosti raziskovalcev in njihov vpliv na razvoj ZN in zdravstvene politike, 

- Opredelitev povezanosti raziskovalcev v ZN s kliničnim okoljem, opredelitev povezanosti raziskovalcev z drugimi raziskovalnimi skupinami, idr., 

- Opisi značilnosti delovanja MS z doktorati znanosti, kako delujejo, kako so integrirane, ali imajo vpliv na odločanje na ravni stroke in politike, idr.

  

Paket DP 1 je bil v celoti izveden v januarju 2016. 

Delo na paketu DP 2 je natančno predstavljeno v prejšnjih poglavjih. Rok za dokončanje paketa DP 2 je v mesecu avgustu 2016.