Zdravstveni sistem se bo sesul sam vase zaradi pomanjkanja medicinskih sester – 1. del

(Prispevek je bil v skrajšani obliki prvotno objavljen v Dnevnikovi prilogi Objektiv.)

Že leta se izvajalci zdravstvene nege soočajo s pomanjkanjem kadrov v zdravstvenih in socialnih zavodih, vendar zdravstvena politika tega problema ni jemala resno. To nezanimanje so tiho podpirali tudi nekateri direktorji zdravstvenih zavodov, saj so povečevanje števila zaposlenih v zdravstveni negi razumeli predvsem kot strošek in ne kot humanizacijo delovnih razmer ter izboljšanje varnosti za zaposlene in paciente. Ni jih malo, ki tako mislijo še danes. Tudi zdravniške organizacije (zbornica, sindikati, društva) skozi leta razvoja medicine in njenih številnih specialnosti niso podpirale potrebe po razvoju znanja v zdravstveni negi, določitvi kadrovskih normativov in uvedbi univerzitetnega študija, ki ga imajo danes že skoraj vse države Evropske unije (EU). Na ravni zdravniških in sestrinskih organizacij je produktivnega sodelovanja bolj malo, ga je pa veliko več ob neposrednem delu s pacienti, kjer je sodelovanje med zdravnikom in medicinsko sestro nujno potrebno.

Slovenija je imela v obdobju samostojnosti 13 ministrov za zdravje, v 70 % so bili ti zdravniki (9). Vsak minister je imel dva državna sekretarja, tudi ti so bili najpogosteje zdravniki. Lahko torej rečemo, da je zdravstvena politika večinsko v zdravniških rokah, kljub temu pa zdravniške organizacije nenehno opozarjajo, kako bi bilo treba naše zdravstvo urediti, in pri tem izpostavljajo predvsem pogoje dela za zdravništvo in ne celoten zdravstveni tim. Zadnje leto, ko se zdravstveni zavodi soočajo z velikim pomanjkanjem predvsem diplomiranih medicinskih sester, so začeli uporabljati besedno zvezo zdravniki in medicinske sestre. Vsi ministri so se ukvarjali z zahtevami zdravništva – najpogosteje so bile to plače, ki so jih vgradili v pogoje dela, čakalne vrste, obremenitve, standarde, normative idr. Svetla izjema ukvarjanja zdravstvene politike z drugimi kadri je bila vzpostavitev referenčnih ambulant na primarni ravni, s katerimi se je razbremenilo preobremenjene družinske zdravnike, istočasno pa izpraznilo bolnišnice, saj so diplomirane medicinske sestre iz zahtevnega izmenskega dela in številnih dežurstev prešle z veseljem na nova delovna mesta na primarni ravni, kjer izvajajo zelo samostojno in potrebno delo na področju preventive in spremljanja pacientov s kroničnimi boleznimi.

Kakšno je dejansko pomanjkanje medicinskih sester?

Podatki iz leta 2017 kažejo, da v povprečju na bolnišničnih oddelkih slovenskih bolnišnic manjka 2075 ali skoraj 25 % zaposlenih v zdravstveni negi. Podatke slovenske bolnišnice zbirajo od leta 2004 naprej z mednarodno primerljivim instrumentom Slovenska kategorizacija zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege (kategorizacija). Nad uporabo in razvojem kategorizacije od leta 2003 naprej bdi strokovni kolegij za zdravstveno nego pri Ministrstvu za zdravje v okviru stalne delovne skupine. Kategorizacija omogoča ugotavljanje potreb le za paciente v bolnišnični zdravstveni negi in ne pokriva potreb po kadrih v specialističnih ambulantah, diagnostični in operativni dejavnosti v bolnišnicah in tudi ne potreb primarne ravni zdravstva in socialnega varstva. Metodološko gre za instrument, ki najbolj ključne potrebe pacienta razvršča v faktorske uteži, seštevek le-teh pa pokaže, v kateri kategoriji zahtevnosti zdravstvene nege je pacient. V ozadju je formula potreb po kadrih glede na doseženo kategorijo, ki temelji na kompetencah izobraževalnih programov in minimalnih standardih za izobraževanje medicinskih sester glede na Evropsko direktivo 2013/55/EU. V ta namen smo v Sloveniji po zgledu razvitih držav že leta 1997 po potrditvi na Zdravstvenem svetu začeli uporabljati razmejitev del med srednje in visokošolsko izobraženo medicinsko sestro. Dokument je skladno z razvojem medicine in zdravstvene nege doživel nekaj prenov. Najnovejša različica je bila obravnavana na Zdravstvenem svetu junija 2018, podan je bil predlog, da ministrica za zdravje kompetence ter s tem razmejitev del in nalog sprejme. Tega ni naredila, čaka se novega ministra.

V tabeli 1 so podatki o pomanjkanju negovalnega kadra na bolnišničnih oddelkih za leto 2017. Ocena je, da so dejanske razmere oktobra 2018 mnogo slabše, vendar podatkov trenutno še nimamo. Samo na bolnišničnih oddelkih slovenskih bolnišnic je konec leta 2017 manjkalo 1374 ali 37 % diplomiranih medicinskih sester in 700 (15 %) tehnikov zdravstvene nege. Pogled po bolnišnicah pokaže, da največji manko ni v bolnišnicah, ki so trenutno medijsko izpostavljene. Vprašanje je, kako je mogoče varno izvajati delo in skrbeti tudi za varnost pacientov, če brez upoštevanja vseh narejenih nadur primanjkuje med 50 in 79 % diplomiranih medicinskih sester? UKC Ljubljana pri 21 % manku diplomiranih medicinskih sester opozarja na veliko kadrovsko stisko, medtem ko je manko v UKC Maribor kar 43 %. Stanje v specialnih bolnišnicah je skupno gledano še slabše, saj manjka 41 % diplomiranih medicinskih sester, v psihiatričnih bolnišnicah pa 36 %. Pri pomanjkanju tehnikov zdravstvene nege je stanje manj kritično, saj v štirih bolnišnicah manka ni, medtem ko je v splošnih bolnišnicah 12,8 % manko, v specialnih bolnišnicah 20,4%, in v psihiatričnih kar 30 %.

Stanje pomanjkanja kadrov, predvsem tehnikov zdravstvene nege postane nerazumljivo, ko pogledamo podatke o nezaposlenih Zavoda RS za zaposlovanje, saj je julija 2018 bilo brezposelnih 790 oseb s srednjo zdravstveno šolo in 56 oseb z visokošolsko izobrazbo zdravstvene nege. Aprila 2017 je bilo 948 brezposelnih tehnikov zdravstvene nege in 81 diplomiranih medicinskih sester, medtem ko je bilo leta 2014, v času ZUJF-a, brezposelnih 1399 tehnikov zdravstvene nege in 150 diplomiranih medicinskih sester. Razvidno je, da je na trgu bil na voljo izobražen kader, ki ni dobil zaposlitve. Zakaj? Ena od razlag je, da gre za trajno nezaposlene, invalide in osebe z zdravstvenimi omejitvami za delo v poklicu. Za vpis v srednjo zdravstveno šolo ne potrebujejo zdravniškega spričevala, za delo v zdravstvu pa ga.

Menedžment bolnišnic mora jasno povedati, da zaradi ukrepov ZUJF ni bilo zaposlovanja, razvoja kadrov za dvig stopnje izobrazbe, napredovanja, nagrajevanja, omejena so bila izplačila nadurnega dela in še bi lahko naštevali. Zaposleni so delali in še danes delajo v težkih delovnih pogojih, 24 urno izmensko delo je razpisano z velikimi tveganji za preobremenitve zaposlenih, zato se ne smemo čuditi, da so tisti, ki so imeli možnost, šli na manj obremenjujoča delovna mesta in mladi diplomanti v tujino ali pa delat izven zdravstva, kjer zaslužijo več in imajo boljše pogoje dela. ZUJF je bil in še vedno je za dejavnost zdravstva izjemno nevaren, ogroža zdravje zaposlenih in pacientov in bo imel tudi dolgoročne posledice. Na to bi morali bolj glasno opozarjati direktorji zdravstvenih zavodov in to bi moral razumeti tudi vrh zdravstvene politike.

Tabela: Stanje kadrov na bolnišničnih oddelkih slovenskih bolnišnic (Vir: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije)

Legenda: DMS – diplomirana medicinska sestra, TZN – tehnik zdravstvene nege

V opisanih razmerah je nemogoče pričakovati, da je delo opravljeno vedno kakovostno in varno, saj so tveganja za doseganje tega izjemno velika, časa za evalvacijo, refleksijo in izvajanje izboljšav pa dejansko ni. Tam, kjer ni časa za analizo dela, za spremljanje kazalnikov dela, za postavljanje vprašanj o procesu dela in za načrtovanje izboljšav, tudi ni prostora za razvoj stroke in varnost zdravstvene obravnave.

Mednarodni svet medicinskih sester je v tem letu izdal analizo s priporočili »Policy Brief – Nurse retention«, ki na osnovi analize spoznanj verodostojnih raziskav zelo jasno opozori na dokazano povezanost med zaposlovanjem in izobrazbo medicinskih sester ter izidi zdravstvene obravnave pri pacientih. Pomanjkanje medicinskih sester povečuje neželene dogodke, kot so razjeda zaradi pritiska, vnetje sečil, nezadostna prehranjenost, poslabšanje sposobnosti pacienta za opravljanje dnevnih aktivnosti, pojav nepričakovanih zapletov in podaljšanje hospitalizacije, zniža se tudi zadovoljstvo pacientov. Nezadostno število medicinskih sester vodi v napake pri delu in zavestno izpuščanje intervencij, ki bi jih pacient v normalnih razmerah dobil, kar poslabša rezultate zdravljenja, poveča bolehnost in smrtnost pacientov. Kot zelo pomembna se v več raziskavah izkaže stopnja izobrazbe v zdravstveni negi, saj se z njenim večanjem zmanjšuje smrtnost pacientov. Bolnišnice z več univerzitetno izobraženimi medicinskimi sestrami imajo boljše izide pri pacientih in nižjo stopnjo smrtnosti. Kot pomembna se pokaže sposobnost kritičnega razmišljanja, ki se zvišuje s stopnjo izobrazbe in je povezana z nižanjem smrtnosti pacientov. In obratno, z nižanjem stopnje izobrazbe se poveča stopnja smrtnosti pacientov, manjša je stroškovna učinkovitost, poveča se tveganje za neželene dogodke, kot so napake pri zdravilih, padci pacientov in poslabšanje izidov zdravstvene obravnave. Tudi neustrezni delovni pogoji se pokažejo kot pomembni, saj vodijo v znižanje zadovoljstva pri delu, povečajo se tako stopnja stresa in izgorelost kot nagnjenost k menjavi službe, kar ima učinke na izide zdravstvene obravnave. Danes vemo, da je z visoko stopnjo zanesljivosti dokazano, da so pacienti bolj varni in imajo večje možnosti preživetja, če za njih skrbijo visokošolsko izobražene medicinske sestre. To je bilo dokazano tudi z veliko evropsko raziskavo, ki je bila objavljena v reviji Lancet (Aiken et al. 2014) in je zajela 12 evropskih držav. Vključenih je bilo 422.730 pacientov v 300 bolnišnicah. Rezultati so pokazali, da imajo pacienti, ki jih obravnavajo univerzitetno diplomirane medicinske sestre in je teh v timu več kot 60 % ter skrbijo v povprečju za šest pacientov, 30 % nižjo smrtnost v primerjavi s pacienti, kjer je v zdravstveni negi le 30 % univerzitetno izobraženih medicinskih sester in te v povprečju skrbijo za osem pacientov.

Dokazi te raziskave in številnih drugih primerljivih predhodnih raziskav so jasni ter so bili v razvitih državah osnova za preoblikovanje visokostrokovnih programov v univerzitetne in za drastično zmanjšanje števila kadrov na nižjih ravneh izobrazbe. V EU visokostrokovnih programov praktično ni več. V Sloveniji smo še daleč od univerzitetnih programov, kadrovsko komaj zmoremo visokostrokovne programe.

Zdravstveni sistem se bo sesul sam vase zaradi pomanjkanja medicinskih sester – 2. del

Izmenjajte...