O raziskovanju v zdravstveni negi in njegovi povezanosti s kliničnim okoljem

Izboljšanje pacientovih izidov in znanja na področju zdravstvene nege

V okviru prvega delovnega paketa projekta ARRS-CRP Zdravstvena nega kot znanstvena disciplina v Sloveniji, ki ga skupaj s partnerji izvajamo na Fakulteti za zdravstvo Jesenice, smo z vsebinsko kvalitativno sintezo ugotavljali pomen raziskovanja v zdravstveni negi in povezanost le-tega s kliničnim okoljem.

V končno sintezo je bilo uvrščenih 29 znanstvenih člankov, objavljenih v obdobju od 2010 do 2015. Pri pregledu literature smo ugotovili, da raziskave v zdravstveni negi doprinesejo k znanju na področju zdravstvene nege in prispevajo k na dokazih podprti praksi in izboljšanju pacientovih izidov.

Druge pomembne ugotovitve:

• Evropske raziskave s področja zdravstvene nege v vodilnih zdravstvenih revijah ostajajo opisne in slabo opisane.
• Le tretjina jih je povezanih z intervencijami v zdravstveni negi.
• Raziskave so sicer raznolike, a se zaradi prevlade medicinskega modela nanje pogosto gleda v mejah zlatega standarda randomiziranih kontrolnih raziskav.
• Pogosto se osredotočajo na človekovo izkušnjo zdravja in bolezni in poskušajo razumeti kulturni fenomen z vidika posameznika.
• Pogosto so kvalitativne in poskušajo pridobiti vpogled v pacientovo doživljanje zdravstvene nege, razumevanje lastne bolezni in doživljanje lastne vloge pacienta. Osrednja usmeritev raziskovanja je vezana na skrb za sočloveka in na njeno izboljševanje.

Ovire za raziskovalno delo

V literaturi so pogoste raziskave, ki ugotavljajo pozitiven odnos diplomiranih medicinskih sester do raziskovanja, hkrati pa v njih avtorji opozarjajo na številne ovire za raziskovalno delo. Najpogostejši oviri za njihovo raziskovalno delo sta pomanjkanje časa in delovne obremenitve. Sledijo še pomanjkanje znanja, izkušenj in spretnosti diplomiranih medicinskih sester na področju raziskovanja in iskanja rezultatov raziskav. Kot druge ovire se omenjajo še:

• pomanjkanje zanimanja za raziskovanje,
• pomanjkanje samozavesti za raziskovalno delo,
• nezmožnost timskega sodelovanja,
• pomanjkanje sodelovanja z zdravniki,
• pomanjkanje avtoritete za uvajanje sprememb v prakso,
• neobstoj osrednje raziskovalne enote, usmerjene v raziskovanje v zdravstveni negi,
• problem slabšega znanja angleškega jezika,
• pomanjkanje sredstev za raziskovalno delo,
• pomanjkanje mentorstva in podpore kolegov ter vodstva pri raziskovanju.

Raziskovanje v kliničnem okolju

Avtorji ugotavljajo, da je vrednotenje prakse nad raziskovanjem očitno. Klinična okolja zahtevajo hitro odločanje in takojšnje rezultate, medtem ko je raziskovalni proces dolgotrajen, linearen, strog in veliko počasnejši kot odločanje ob neposrednemu delu s pacienti. Za diplomirane medicinske sestre je raziskovalni proces počasen, jezik je tuj, elitističen in neprimeren za prakso, kar je že samo po sebi izziv za vključitev zdravstvenih delavcev v raziskovanje. Pomemben izziv za raziskovanje v zdravstveni negi torej izhaja iz kulture, ki daje prednost praksi in je usmerjena v kratkoročne cilje ter v odzivanje na kompleksne potrebe pacientov in njihovih svojcev.

Ne preseneča torej ugotovitev ene od slovenskih raziskav, ki je pokazala, da so bile medicinske sestre v Sloveniji le 2 % delovnega časa vključene v raziskovalne dejavnosti.

Spodbudno raziskovalno okolje

Iz povedanega sledi, da morajo diplomirane medicinske sestre začeti gledati na raziskovanje kot na sestavni del oskrbe pacientov. Za razvoj raziskovanja v zdravstveni negi je potrebno pozitivno delovno okolje, ki spodbuja vključevanje v raziskovanje, ga ceni in podpira, omogoča čas in vire zanj, ustvarja raziskovalno vzdušje in je odprto za spremembe. Za tovrstno okolje je značilna raziskovalna uspešnost, pozitivnih prijateljski odnosi, netekmovalnost ter učinkoviti raziskovalni procesi in redno izobraževanje s področja raziskovanja.

O projektu Zdravstvena nega kot znanstvena disciplina v Sloveniji

Fakulteta za zdravstvo Jesenice v sodelovanju s Fakulteto za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, Fakulteto za vede o zdravju Univerze na Primorskem, z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, Mednarodno fakulteto za družbene in poslovne študije in s Pedagoškim inštitutom od oktobra 2015 izvaja raziskovalno-razvojni projekt »Zdravstvena nega kot znanstvena disciplina v Sloveniji: mednarodno primerljiv sistem sekundarnega in terciarnega izobraževanja v zdravstveni negi kot temelj raziskav in prispevka znanosti k trajnostnemu družbenemu razvoju«.

Projekt financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Več o projektu…

Izmenjajte...