Aktualno

Zakaj študij fizioterapije?

 | 

Razglednica od pacientke s pozdravi z dopusta. Nič neobičajnega, ampak pripis na koncu me je strašno razveselil. »SPET ROLAM!« je pisalo. Bravo, Nataša! Šest let je trajala rehabilitacija. Pred šestimi leti je pri porodu prišlo do poškodbe medenice. Ob postelji z otrokom so še eno leto za njo stale tudi bergle. Mesec za mesecem smo stopnjevali fizioterapevtsko obravnavo. Najprej neizmerno veselje pacientke, ko se je prvič ponovno lahko vozila s kolesom, nato spet stala na smučeh. In zdaj še izpolnjena želja, da bi lahko z otroki rolala. Rehabilitacija je bila dolgotrajna in včasih naporna. Ampak na koncu nama je uspelo!

Če bi še enkrat izbirala, kaj bom študirala in kaj bom po poklicu, bi ponovno izbrala poklic fizioterapevta. Ker ni lepšega kot to, da lahko pomagamo ljudem. Pripomoremo, da nekdo ponovno shodi. Pripomoremo, da nekdo nima več bolečin v križu, vratu, rami … Da se lažje premika, hodi. Izboljšamo gibljivost sklepov. Znamo pomagati, da nekdo lažje diha. Pripomoremo k temu, da nekdo nima več težav s sečnim mehurjem. Fizioterapija ima pomembno vlogo tudi v okulistiki in dermatologiji. Pripomoremo, da ženska lažje rodi. In še in še bi lahko naštevala. Seveda pa ima fizioterapija veliko vlogo tudi pri preprečevanju poškodb in bolezni ter pri preprečevanju poslabšanja že nastalih poškodb, okvar in bolezni. Torej fizioterapevt razvija, vzdržuje ali ponovno vzpostavlja optimalno gibanje in funkcijske sposobnosti pri posameznikih in vsem prebivalstvu v vseh življenjskih obdobjih. Fizioterapija obsega postopke, pri katerih sta gibanje in funkcijska sposobnost posameznika obravnavana glede na okoliščine, kot so staranje, poškodbe, bolezni, okvare, zdravstveno stanje ali okoljski dejavniki.

Opravljanje poklica fizioterapevt seveda zahteva določene lastnosti. Angleško združenje fizioterapevtov je že davnega leta 1988 zapisalo, da poklic fizioterapevta zahteva predvsem naslednje psihične in telesne lastnosti:

  • telesna moč, vzdržljivost, natančnost, hitrost, mirnost gibov, dobra koordinacija delov telesa in vida, stabilno ravnotežje;
  • nizek absolutni in diferencialni prag za taktilne dražljaje;
  • točno zaznavanje prostora, še posebej vidno;
  • prostorska predstavljivost,
  • zaznavanje sprememb položaja telesa in gibanja, trajanje in ritem gibanja;
  • razvite sposobnosti abstraktnega mišljenja;
  • socialne sposobnosti in veščine medosebne komunikacije;
  • sposobnost neverbalne komunikacije (pomen dotika, glasu, izraza obraza itd.);
  • veščine poučevanja, vodenja, dajanja navodil, spodbujanja in motiviranja.

Glavna področja dela diplomiranega fizioterapevta so mišično-kostna, srčno-dihalna fizioterapija, zdravje žensk, onkologija, paliativna oskrba, gerontologija in fizioterapija v športu. Pri svojem delu uporabljamo številne fizioterapevtske postopke. Med njimi so raztezanje, aktivne vaje, vadba za mišično zmogljivost, vadba za vzdržljivost srčno-dihalnega sistema, vadba za koordinacijo in ravnotežje, manualna terapija mehkih tkiv, sklepna mobilizacija udov, dihalne vaje, različne oblike električne stimulacije in obsevanja, laser nizke intenzivnosti …

Diplomirani fizioterapevti delujemo kot neodvisni strokovnjaki in tudi kot člani zdravstvenega tima. Pri svojem delu upoštevamo etična načela Svetovne zveze za fizioterapijo in Kodeks etike Združenja fizioterapevtov Slovenije.

Vsako leto 8. septembra obeležujemo svetovni dan fizioterapije. Na ta dan tudi v Sloveniji fizioterapevti v svojem okolju pripravimo različne dejavnosti, kot so predavanja s fizioterapevtsko vsebino, delavnice, demonstracije vodenih preventivnih in terapevtskih programov vadb, meritve telesne pripravljenosti, aktivni odmor med delom, promocijsko gradivo ipd. Ciljne skupine so običajno vse starostne skupine, študenti, zaposleni (sodelavci, delavci iz drugih delovnih organizacij), osnovnošolci, mimoidoči, stanovalci v domovih starejših občanov, nosečnice, kronični bolniki in nenazadnje tudi fizioterapevti sami.

Fizioterapija – poklic sedanjosti in prihodnosti

Hitremu tempu navkljub sodobni način življenja postaja vse bolj neaktiven, vse več presedimo. Sedimo zjutraj pri zajtrku, sedimo v avtomobilu, v avtobusu na poti v službo, sedimo v službi, sedimo ponovno na poti domov, sedimo zvečer pred računalnikom ali televizorjem. Torej naša vsakodnevna okolja – bivalno, delovno, šolsko okolje in okolja za preživljanje prostega časa – vse manj prispevajo k telesni dejavnosti, pogosto jo celo zavirajo. A telesna nedejavnost je prepoznana kot dejavnik tveganja za naše zdravje. Kot kažejo epidemiološke raziskave, telesna nedejavnost poveča tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni tipa 2, metabolnega sindroma, raka debelega črevesa, raka dojk in pljuč ter zloma kolkov pri starejših. Poleg tega poveča tveganje za prezgodnjo smrt. Telesna nedejavnost je dejavnik tveganja tudi za druge mišično-kostne težave, kot so bolečine v križu, vratu …Vsa ta dejstva še povečujejo potrebo po fizioterapiji, ki ima pomembno vlogo pri preprečevanju in obvladovanju kroničnih nenalezljivih bolezni, pogosto kot del večdisciplinarne obravnave.

Poleg tega se spreminja zdravje družbe in fizioterapija bo tako kot širši zdravstveni sistem doživela povsem enake spremembe v zdravstvenih potrebah družbe. Zaradi leta trajajočega zniževanja rodnosti, zmanjševanja smrtnosti oz. daljšega trajanja življenja se posebej v razvitem svetu – in to evropske družbe so – srečujemo s pospešenim procesom staranja prebivalstva ter s tem povezanimi spremembami in težavami. Staranje je povezano z večjo potrebo po zdravstvenih storitvah, tudi fizioterapevtskih, na vseh ravneh zdravstvenega varstva.

Prevalenca kroničnih bolezni narašča in bo v prihodnosti še naraščala, nekaj na račun staranja prebivalstva, nekaj na račun življenjskega sloga.

Povečuje se tudi kompleksnost zdravstvenih potreb. Javno zdravstvo se večinoma srečuje z najbolj kompleksnimi pacienti, njihovimi potrebami in socialnimi pogoji. Starajoča se družba z večjim odstotkom kroničnih bolezni, pri katerih se povečuje polimorbidnost, bo zahtevala bolj kompleksne zdravstvene storitve, tudi fizioterapevtske.

Torej je fizioterapija že danes pred velikimi izzivi, še večji pa jo čakajo v prihodnosti. Si želite takšne izzive? Vpišite se na študij fizioterapije, postanite diplomiran/-a fizioterapevt/-ka in tudi vi pomagajte ljudem, ki so potrebni vaše pomoči.

Fizioterapija - prvi prijavni rok

 

Izmenjajte...Share on FacebookTweet about this on TwitterShare on LinkedInEmail this to someone

Obvestite me o novih objavah na blogu.