Aktualno
Ste že sprejeli odločitev o doktorskem študiju?
Predavanji dr. Linde Aiken in dr. Leslie Mancuso bi vas zagotovo prepričali, da je vredno raziskovati.
V maju 2017 sem se udeležila skupščine nacionalnih organizacij – članic Mednarodnega sveta medicinskih sester (ICN), in kongresa ICN, ki je potekal pod naslovom Nurses at the forefront transforming care in se ga je udeležilo več kot 8000 medicinskih sester. Teme kongresa so bile aktualne tako iz vidika profesionalizacije zdravstvene nege (izobraževanje, raziskovanje, etika, kakovost idr.) kot tudi raziskav v kliničnih okoljih ter so se zlivale z jasno zapisano vizijo, strategijo in vrednotami ICN-a.
Zanimanje za predavanja je bilo izjemno veliko. Za nekatera predavanja, kot so teme o na dokazih podprti praksi, je bilo treba v dvorano priti kar nekaj časa prej, saj so jo organizatorji zaprli zaradi velikega zanimanja. Zainteresirani udeleženci so stali v vrstah pred vrati predavalnice in čakali na prazen stol, da so se lahko udeležili sekcij, ki so jih zanimale, kar je za naše razmere nepredstavljivo.
Pomen ustreznega zaposlovanja v zdravstveni negi
Narejen je bil odličen izbor plenarnih predavateljev. Velikega zanimanja je bila kot plenarna predavateljica deležna zlasti dr. Linda Aiken, RN, direktorica središča Centre for Health Outcomes and Policy Research na šoli School of Nursing univerze Pennsylvania (ZDA). Dvorana je bila polna, njeno nizanje dokazov raziskav pa izvrstno. Z gospo sem imela tudi priložnost govoriti večer pred njenim predavanjem in navdušila me je z odprtostjo in energijo, ki jo daje v raziskave v zdravstveni negi.
Naslov njenega predavanja je bil »Safe staffing to transfere care«. Prikazala je več raziskav v ZDA, ki so proučevala povezave med številom medicinskih sester in njihovo izobraženost na število pacientov, za katere prevzemajo odgovornost v delovni izmeni. Njene raziskave na temo ustreznega zaposlovanja v zdravstveni negi segajo tudi 20 let nazaj in imajo pozitivne učinke na razvoj izobraževanja in kadrovskih normativov v ZDA in razvitih evropskih državah.
V uvodu je jasno pojasnila, da, ko uporabi besedo nurse, vedno misli na Professional Nurse, to je medicinsko sestro z najmanj triletno visokošolsko izobrazbo ali Registered Nurse (v nadaljevanju RN) kot se uporablja v angleškem jeziku za nosilko zdravstvene nege. Pojasni, da je danes s poimenovanjem RN mišljen strokovni ali akademski naziv (Bachelor’s degree) ali v naših razmerah visokostrokovni (VS) ali univerzitetni študij (UNI) zdravstvene nege (zadnjega v Sloveniji še ni).
Prikazala je rezultate ene od zadnjih raziskav, ko je proučevala učinek povečanja števila zaposlenih v zdravstveni negi z zaposlovanjem asistentov v zdravstveni negi (»nurse assistant«). Raziskava objavljena v BMJQS v 2016 je pokazala, da je zaposlitev enega asistenta v zdravstveni negi na mesto ene RN na 25 pacientov povezana z 21 % večjim tveganjem za smrtnost teh pacientov (citat: »Substituting one nurse assistant for a professional nurse for every 25 patients is associated with a 21% increase in the odds of dying«, Aiken et al, BMJQS, 2016, doi:10.1136/bmjqs-2016-005567).
Poudarila je, da zaposlovanje več asistentov v zdravstveni negi na mesto RN ne doprinese k njihovemu zadovoljstvu pri delu in znižanju stopnje izgorelosti. Manjkajoče RN je treba nadomestiti izključno z RN in ne s “cenejšimi” asistenti. Argumentirala je kvarne učinke zadnje finančne krize na zaposlovanje v zdravstveni negi in ponovno opozorila na odmevno evropsko raziskavo RN4CAST, objavljeno 2014 v reviji Lancet, ki pravi »Each 10 % increase in proportion of nurses with bachelors qualifications is associated with 7 % decline in patients mortality«. Raziskava RN4CAST ima več kot 70 znanstvenih objav in pomembno oblikuje standarde izobraževanja in kadrovanja v Evropi. Opozorila je še na več drugih raziskav, ki potrjujejo pomen kadrovskih normativov; vsak dodatni pacient, ki je dodeljen v delovni izmeni na eno diplomirano medicinsko sestro, poveča ponovni sprejem pacientov, in sicer za 9 % v skupini bolnikov, ki so se zdravili zaradi težav s srcem ali pljučnice, za 8 % v skupini bolnikov, ki so bili na menjavi kolka ali kolena, za 3 % pri bolnikih, ki so imeli operacijo na oddelku splošne kirurgije, in za 11 % pri hospitalni obravnavi otrok.
Po končanem predavanju se je zvrstilo veliko vprašanj za Dr. Aiken, sledila pa je okrogla miza z njo in drugimi plenarnimi predavatelji sklopa, v katerem je predavala. Na tej okrogli mizi ni bilo mogoče dobiti sedeža.
Ne čakajmo, da nas povabijo!
Dr. Leslie Mancuso, RN, FAANRN, predsednica in glavna izvršna direktorica organizacije JHPIEGO (ZDA) sodi v skupino družbeno odgovornih managerk, ki raziskave iz zdravstva in zdravstvene nege uporablja pri svojem delu. JHPIEGO je mednarodna neprofitna zdravstvena organizacija, pridružena članica univerze Johns Hopkins. V okviru predavanja Virginia Henderson Lecture je dr. Mancuso povedala, da se medicinske sestre veliko pritožujejo, da niso vključene v odločanje, da izvajajo rutinske naloge in niso upoštevane … Dr. Mancuso na to odgovarja: »Ali imaš stol za mizo, za katero se odloča? Če ga nimaš, ga prinesi sam! Ne čakaj, da te povabijo! Naredi načrte za prihodnost in govori o njih. Prinesi stol, bodi aktiven in v prihodnosti boš lahko oblikoval sobo za pogovore o zdravstvu in zdravstveni negi.«
Seveda se bo bralcem pojavilo vprašanje, kako prinesti »stol«? Odgovor je jasen, da ne gre konkretno za stol, temveč da »stol« predstavlja metaforo, ki nagovarja, da je potrebno razviti argumentirano razpravo, na osnovi podatkov, dokazov in lastnega raziskovalnega dela. Le tako se lahko izbori sedež za mizo zdravstvene politike, ne boš ga dobil/a samo za to, ker si medicinska sestra, temveč zato, ker pri tej »mizi« lahko prispevaš k doseganju skupnega cilja in svoje predloge znaš argumentirati. To vedno povem mojim magistrskim in doktorskim študentom, da morajo biti aktivni, pridobiti dokaze in jih znati argumentirati kot mogoče učinke na aktualen problem.
Dr. Mancuso je še povedala, da v svetu manjka 17,4 milijona zdravstvenih delavcev, od tega 9 milijonov medicinskih sester (RN), zato »odločitev v zdravstveni negi ne more biti brez medicinskih sester. Nihče ne bo nič naredil za nas, vse moramo narediti sami. Potrebujemo močne in vplivne nacionalne organizacije, potrebujemo vodje za razvoj prioritet in se vprašati, kako lahko naredimo vidni učinek za doseganje sprememb. Potrebujemo znanstvene raziskave v zdravstveni negi, ki gledajo na človeka kot celoto. Samo z medpoklicnim raziskovanjem bomo dobili »naš stol« za mizo. Ko se javno oglasimo, bodimo zagovorniki pacientov, saj s tem predstavljamo tudi profesijo, obratno ni razumljeno na ta način.«
Razvoj kritičnega znanja o zdravstveni negi kot stroki in znanosti
Ko sem poslušala dr. Lindo Aiken, sem se ponovno soočila z že večkrat prebranimi in slovenski strokovni javnosti že sporočenimi učinki ustreznega zaposlovanja, ki ima dokazano učinke na izide zdravstvene obravnave, znižuje stroške, zmanjšuje bolnišnične okužbe, krajša čas hospitalizacije, niža število ponovnih sprejemov v bolnišnico idr. Vsi ti dokazi so bili pridobljeni na reprezentativnih vzorcih in predstavljajo novo znanje, ki bi ga moral upoštevati vsak zdravstveni management, zdravstvena politika, nacionalne organizacije v zdravstveni negi in visokošolski zavodi. Predvsem slednji morajo diplomante pospremiti z znanjem o pomenu in načinih spremljanja lastnega dela in dati popotnico za pozitiven odnos do razvoja znanja v praksi in zdravstveni negi kot znanosti.
Govoriti o tem, da znanje o raziskovanju ne sodi na študij prve stopnje, kot se rado sliši v Sloveniji, je popolnoma na dokazih NE-temelječe razpravljanje, saj že Direktiva 2013/55/EU jasno definira, da mora imeti diplomant znanja o kakovosti, varnosti in na dokazih podprti praksi.
Kako bo le to pridobil, če se ne bo naučil osnov raziskovalnega dela in na dokazih podprtega dela ob vstopu v poklic? Le tako bo lahko razvijal poklicno odgovornost za izboljšave pri delu, dojemal pomen raziskovanja in na dokazih podprtega dela kot del delovnih nalog in svojim nadrejenim pokazal interes za razvoj na tem področju. Dr. Mancuso je opozorila na pomen ambicioznosti, upati si, imeti znanje, dokaze in biti vizionar. Ali to v zdravstveni negi v Sloveniji podpiramo, ali pa so nam mogoče taki posamezniki moteči?
Ko razmišljate o vašem nadaljnjem študiju, imejte v mislih, da študij na drugi in tretji stopnji ni v prvi vrsti namenjen temu, da z dokončano izobrazbo zasedemo vodilno mesto. Prvi namen izobraževanja na drugi in tretji stopnji je razvoj portfelja kritičnega znanja o zdravstveni negi kot stroki in znanosti, ki bo osnova za raziskovalno delo na zahtevnejšem nivoju, ki bo v prihodnosti omogočalo eksperimentalno raziskovanje, meta analize eksperimentalnih raziskav ter izdelavo smernic za delo v zdravstveni negi. Smernice so skupek najbolj verodostojnih znanstvenih spoznanj in usmerjajo strokovnjake pri delu in jih je mogoče izdelati le na osnovi predhodno izvedenih raziskav.
