V čem se na dokazih podprta zdravstvena nega razlikuje od na dokazih podprte medicine?

Odgovor je kratek, v ničemer! Na dokazih podprto delovanje v neki stroki pomeni, da so strokovnjaki povezani z raziskovalnim delom, da so uporabniki le tega in ga prenašajo v klinično delo na način, da najnovejša spoznanja soočijo s trenutno strokovno prakso in premislijo, katera nova spoznanja bi bila koristna za spremembe obstoječega delovanja in hkrati prinašajo koristi za paciente oziroma uporabnike zdravstvenih storitev.

Ključna dimenzija na dokazih podprtega dela je torej razumevanje pomena raziskovanja, znanje o raziskovanju in sodelovanje pri raziskovalnem delu ter premislek, kako nam lahko rezultati raziskav koristijo pri našem delu, kako jih bomo prenesli v klinično delo, pri čemer smo osredotočeni na pacienta in njegove potrebe. V medicini se je ta pristop začel razvijati v petdesetih letih prejšnjega stoletja, na področju zdravstvene nege pa v 70 letih, v obeh primerih najprej v ZDA. Eden izmed motivov za prenos raziskav v klinično delo, je bil povečati učinkovitost delovanja strokovnjakov in zdravstvenega sistema kot celote. Leta 1990 so v ZDA ustanovili Nacionalni inštitut za področje raziskav v zdravstveni negi in s tem to stroko spodbudili k raziskovanju in ji dali nacionalni pomen pri doseganju ciljev zdravstvene politike.

Kako se na dokazih podprte prakse lotevamo v Sloveniji?

Smo v skupini manj razvitih držav, ki smo z drugostopenjskim študijem zdravstvene nege začeli šele v 2007. Magistrski študij zdravstvene nege je namreč generator znanj in steber za razvoj na dokazih podprtega delovanja. Posledično to pomeni, da je v slovenski zdravstveni negi na dokazih podprta praksa slabo razvita. Ni pa razlog samo v pozno razviti vertikali izobraževanja v zdravstveni negi in nizkem številu diplomiranih medicinskih sestre/zdravstvenikov na število prebivalcev, temveč je ključni dejavnik na strani managementa zdravstvene nege, da razvija raziskovalno in razvojno delo v zdravstveni ustanovi.

»Tako smo tukaj vedno delali«

Na dokazih podprta zdravstvena nega povečuje kakovost in zanesljivost zdravstvene obravnave, izboljšuje izide zdravstvene obravnave in zmanjšuje variiranje v zdravstveni obravnavi in stroških. Kljub navedenim koristim pa na dokazih podprta praksa ni razširjeni standard dela v zdravstveni negi. Če povzamemo tipične ovire za izvajanje na dokazih podprte prakse, ki jih ugotavljajo različni avtorji, so te pomanjkanje časa, zaviralna organizacijska kultura, filozofija »tako smo tukaj vedno delali«, pomanjkljivo znanje in izobraževanje, slab dostop do kakovostnih baz podatkov, odpor pri managerjih in vodjih, natrpan delovnik, odpor pri zdravnikih in medicinskih sestrah, negotovost pri zbiranju informacij in oceni kakovosti dobljenih dokazov, omejen dostop do virov, ki omogočajo na dokazih temelječe delovanje. Najpomembnejši dejavnik spodbujanja raziskovanja pri medicinskih sestrah je prisotnost mentorja raziskovalca. Po drugi strani pa raziskave kažejo, da raziskovanje preprosto še ni del profesionalne identitete medicinskih sester, zato se pogosto zgodi, da medicinske sestre tudi ne aplicirajo raziskovalnih izsledkov v vsakdanje praktično delo.

Raziskava FZJ

Na dokazih podprta praksa je za slovenske diplomirane medicinske sestre nova razvojna paradigma, ki je lahko odlična priložnost za njihov ustrezen odziv na potrebe pacientov v sodobni družbi. Le te so posledica dobro poznanih demografskih trendov in danes aktualne gospodarske krize, ki pomembno oblikuje zdravstveno politiko vsake države. V marcu 2015 smo na Fakulteti za zdravstvo Jesenice izvedli raziskavo na velikem vzorcu (n=534) v 19 slovenskih bolnišnicah. Naš cilje je bil proučiti stopnjo razumevanja in implementacijo na dokazih podprte prakse med diplomiranimi medicinskimi sestrami / zdravstveniki.

Rezultati so pokazali, da imajo anketiranci pozitivna stališča do na dokazih podprte zdravstvene nege in na drugi strani le to zelo slabo implementirajo v klinično delo. Dejavniki, ki pojasnijo obstoječe stanje in ki dajejo usmeritve, katera znanja in sposobnosti je potrebno karierno razvijati, so znanje in usposabljanje o raziskovanju in na dokazih podprti praksi in zadovoljstvo z delom. Raziskava pokaže na dejavnike, pri uresničevanju katerih ima ključno vlogo managementa zdravstvene nege, ki mora zdravstveno nego razvijati kot profesijo le to pa lahko doseže z jasno vizijo in kariernim razvojem zaposlenih. Vrhnji management zdravstvene nege mora razvijati srednji management na področju raziskovanja in na dokazih podprti praksi, le tako se bo pozitivna kultura razvoja na dokazih podprte zdravstvene nege slednjega lahko sploh začela razvijati.

Raziskava daje tudi pomembna izhodišča za izvajalce študijskih programov v zdravstveni negi in organizatorje podiplomskih izobraževanj. Strokovnim izobraževanjem in usposabljanjem je potrebno dodati še dimenzije na dokazih podprtega dela, varnosti pacientov in spremljanje lastnega dela. Samo strokovno znanje ne zadostuje, da naše delo izboljšujemo in spremljamo, diplomirane medicinske sestre/zdravstveniki potrebujejo še znanja in veščine, kako spremembo uvesti v prakso in spremljati njen učinek.

Izmenjajte...