Kako sem izbrala najlepši poklic

Po zaključku srednje zdravstvene šole sem želela nadaljevati svojo poklicno pot. Fakulteta za zdravstvo Jesenice se mi je zdela edina prava izbira. Z vsakim novim študijskim dnem sem bila še bolj prepričana, da sem izbrala pravo fakulteto in, še pomembneje, pravi poklic zase.

Morda je bilo na začetku res malo težje, vendar te visokošolsko izobraževanje izoblikuje in vzgoji v odgovorno osebo. Na Fakulteti za zdravstvo Jesenice mi je bil všeč oseben pristop profesorjev in celotnega osebja v referatu, dekanatu … Med študijem so nas vzpodbujali in nam stali ob strani. Sodelovali smo lahko v dobrodelnih projektih, izvajali učne delavnice v domovih za ostarele, v šolah in vrtcih. Na ta način smo poleg formalnega izobraževanja s predavanji in praktičnim poukom ogromno znanja pridobili tudi neformalno.

Izmenjava na Malti
Ker sem kot študentka želela izkusiti čim večjo širino svojega poklica, med drugim tudi v tujini, sem kot absolventka odšla na trimesečno izmenjavo na Malto. To je bila ena najbolj nepozabnih izkušenj. Morda je bil kriv vpliv sredozemskega podnebja in z njim povezan način življenja, ampak zdravstveni delavci, s katerimi sem sodelovala, so mi pokazali, kako pomemben je celosten pristop do čisto vsakega pacienta.

Malta je prežeta z različnimi kulturami, rasami in ljudmi različnih veroizpovedi, veliko je beguncev in brezdomcev. Odnos zdravnikov, medicinskih sester in ostalega osebja pa je bil do vseh enak. Pri obravnavi so se vedno prilagajali pacientu, spoštovali njegove navade in posebnosti v načinu življenja. Velik poudarek je bil na zagotavljanju zasebnosti. Odnos zdravnik–medicinska sestra je bil izrazito spoštljiv in kolegialen. Zdravnik tam ne velja za »boga«, medicinska sestra pa ne samo za njegovo »pomočnico«. Enako velja tudi za administratorke, bolničarje, snažilke … Zavedajo se, da je vsako delo častno in da lahko delajo dobro le, če med seboj sodelujejo. Tako mero spoštovanja pogosto pogrešam v slovenskem zdravstvu.

Lov na prvo službo in uresničene sanje
Po diplomiranju z odliko sem se polna optimizma podala v lov za svojo prvo pravo službo. Morda sem imela samo srečo, vendar zaposlitve sploh ni bilo težko najti. Vesela sem bila, da sem lahko izbirala med različnimi področji in nisem bila primorana zaradi golega preživetja le pograbiti za prvo prosto delovno mesto. Poklicna pot me je zanesla v primarno zdravstvo na področje patronažnega varstva. Čeprav se mi je služba na tem področju zdela težko dosegljiva, vsaj na začetku poklicne poti, so se mi uresničile sanje.

Zjutraj se zbudim z veseljem in se odpravim novemu delovnemu dnevu naproti. Svojo službo doživljam kot poslanstvo. Z znanjem, s predlogi in z novimi rešitvami pomagam pacientom in njihovim svojcem. Včasih potrebujejo le nekoga, da se mu zaupajo in da jih posluša. Najbolj se me dotaknejo trenutki, ko se življenje poslavlja in pacientu ter njegovim svojcem pomagam zadnje dni preživeti čim bolj mirno in spokojno brez nepotrebnega trpljenja in bolečin. Delo patronažne medicinske sestre pa ni le ob obnemoglih in bolnih. V prvih tednih življenja stojim ob strani tudi novopečenim mamicam ter njihovim novorojenčkom. Ni lepšega kot potolažen otroški jok, ko mamici z nasveti pomagaš pri pravilnem hranjenju, podiranju kupčkov in predstaviš vse možne ukrepe za premagovanje trebušnih krčev.

Najlepši poklic
Lepšega poklica, kot je medicinska sestra, si ne bi mogla želeti. Vem, da je moja karierna pot šele na začetku, vendar se zavedam, da z vsakim dnem raste. Glavno zaslugo za uspeh ima Fakulteta za zdravstvo Jesenice. Ob zaključku študija si opremljen s kakovostnim teoretičnim in praktičnim znanjem, pod kožo pa ti nezavedno zleze tudi želja po raziskovanju, razvoju in nadgradnji zdravstvene nege.

Izmenjajte...