Raziskave
Bolečina v križu – ena najbolj razširjenih poklicnih bolezni pri zaposlenih v zdravstveni negi
Bolečina v križu je mednarodno prepoznana kot ena najbolj razširjenih poklicnih bolezni medicinskih sester. Tuje raziskave ugotavljajo, da se pojavnost bolečine v križu pri medicinskih sestrah giblje med 58,8 % in 77,1 %. Slovenska raziskava v eni od večjih bolnišnic pa je pokazala, da pogosto občuti bolečino v križu 79 % zaposlenih v zdravstveni negi.
Pregled literature kaže, da k bolečini v križu prispevajo različni dejavniki, povezani z aktivnostmi, ki jih pri svojem delu izvajajo medicinske sestre, kot so dvigovanje težkih bremen, napačna drža, večizmensko delo, tvegani gibi, velike delovne obremenitve in pogostost vadbe. Več raziskav omenja, da na bolečino v križu vplivajo tudi prisotnost stresa, psihične obremenitve ter nezadovoljstvo s plačilom in delom, starost, stopnja izobrazbe, število let delovne dobe in prisotnost na delovnem mestu kljub bolezenskim težavam (prezentizem).
Tako je bolečina v križu pogosto spregledano bolezensko stanje pri medicinskih sestrah in pogosti vzrok prezentizma. Raziskave opozarjajo na škodljivo povezanost prezentizma in izidov zdravstvene obravnave, kot so povečano število padcev pacientov, več napak v dajanju zdravil, slabša kakovost zdravstvene nege in prilagajanje delovnih aktivnosti stopnji bolečine.
Projekt FZJ
Fakulteta za zdravstvo Jesenice je v letu 2015 začela z izvedbo projekta Promocija zdravja na delovnem mestu: preprečevanje in obvladovanje bolečine v križu pri zaposlenih v zdravstveni negi, ki ga financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Namen projekta je ugotoviti razsežnosti pojava bolečine v križu pri zaposlenih v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah, prepoznati vzroke za bolečino v križu ter pripraviti delavnice in vzgojno-izobraževalno gradivo za preprečevanje in obvladovanje bolečine v križu pri zaposlenih v zdravstveni negi.
Prva reprezentativna raziskava med zaposlenimi v zdravstveni negi
V sklopu projekta smo izvedli prvo reprezentativno raziskavo o bolečini v križu pri zaposlenih v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah. K raziskavi smo povabili vseh 27 slovenskih bolnišnic, sodelovanje pa jih je potrdilo 16 (n=1744 anketirancev).
Raziskava ugotavlja, da je bolečino v križu izkusilo 85,9 % vključenih v raziskavo, v zadnjem tednu pred raziskavo kar 55 % zaposlenih v zdravstveni negi. Bolečina je bolj prisotna pri ženskah kot pri moških. Prisotnost bolečine v križu narašča z večanjem starosti, delovne dobe in števila let dela na trenutnem delovnem mestu. Bolečina v križu je povezana tudi z izpostavljenostjo stresu, prezentizmom (prisotnostjo na delovnem mestu kljub bolezni), izmenskim delom, s številom medicinskih sester v delovni izmeni, z dvigovanjem bremen, ki tehtajo več kot 45 kg, dvigovanjem pacienta v postelji in s stanjem. Ob tem je pomembno spoznanje, da najmanj 84,3 % anketirancev pol delovnega časa (8-urni delovnik) deluje stoje. Stopnja izobrazbe ni bila povezana z bolečino v križu.
Zaradi bolečine v križu je v zadnjem letu 39,2 % anketirancev zmanjšalo delovno aktivnost (doma, na delovnem mestu) ter 51,8 % fizično aktivnost (gibanje, šport) v prostem času. 39,1 % jih jemlje zdravila za lajšanje bolečine v križu, od tega 13 % vsakodnevno, 87 % občasno. V nasprotju z nekaterimi raziskavami naša raziskava ne kaže, da bi bolečina v križu medicinske sestre ovirala pri delu.
Glavno spoznanje naše raziskave je, da smo prepoznali 5 dejavnikov, ki vzročno pojasnijo bolečino v križu: prezentizem z negativnimi učinki na delo, prezentizem z ohranjeno delovno učinkovitostjo, neobvladovanje vsakdanjega življenja, število medicinskih sester, ki dejansko v povprečju delajo v eni delovni izmeni, in starost anketirancev.
Implikacije za prihodnje delo
Raziskava daje pomembna spoznanja in priložnosti za zdravstveni management. Za zmanjševanje bolečine v križu je treba zagotoviti ustrezen kadrovski normativ na delovno izmeno. Strategije dela z ljudmi v zdravstveni negi morajo biti usmerjene v preprečevanje prezentizma in obvladovanja slabega počutja na delovnem mestu. Rotacija delovnih mest glede na zahtevnost delovnih pogojev in starost zaposlenih oziroma število let dela na istem delovnem mestu bi morala biti eden od primarnih ukrepov zdravstvenih managerjev. Ti se morajo zavedati, da ima neobvladovanje bolečine v križu in dejavnikov, povezanih z njo, svoje učinke na kakovost, delovno učinkovitost in stroške zdravstvene obravnave.
O projektu
Projekt Promocija zdravja na delovnem mestu: preprečevanje in obvladovanje bolečine v križu pri zaposlenih v zdravstveni negi je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letih 2015 in 2016 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Rezultate projekta smo predstavili tudi na 10. šoli za klinične mentorje, ki smo jo organizirali 13. oktobra 2016.
Projektna skupina: izr. prof. dr. Brigita Skela Savič (nosilka projekta); doc. dr. Simona Hvalič Touzery; dr. Katja Pesjak; dr. Vesna Čuk; Sedina Kalender Smajlović, mag. zdrav. neg.; Sandra Arh, dipl. fiziot.; Polona Vidmar Beravs, dipl. fiziot.; Marta Smodiš, mag. zdr. neg.
