Aktivnosti študentov

Pred Božičem sta našo malo deželo na sončni strani Alp zapustili dve študentki Zdravstvene nege iz Finske, Annamiina Matilda Myllymäki  in Anni Maria Aleksandra Saarinen. Kot njun študent tutor sem z njima preživela kar nekaj časa med njuno izmenjavo na naši fakulteti, ki je trajala od 21. 9. 2015 do 22. 12 .2015. Prvi dan sva ju z Manco Stare pričakali na letališču. Kljub temu, da prvi teden še nista imeli prakse, sta imeli precej obveznosti. Že takoj naslednji dan, smo imeli uvodno srečanje na šoli s Koordinatorico za mednarodne izmenjave in učiteljem tutorjem. Da bi jima olajšali transport in prehranjevanje, smo se dogovorili, da gremo po uvodnem srečanju urediti subvencijo za avtobus in urediti študentske bone. Naslednje dni pa sta imeli »Schnell Kurz« iz slovenščine in vaje v kabinetu. Dobili sta uniforme z logotipom naše fakultete, saj sta v naslednjem tednu že začeli s prakso. Glede poteka in zadovoljstva s prakso sta bili lahko vedno v kontaktu z nama z Manco ali z odgovornimi na fakulteti. Ob srečanjih sem jih vprašala, kako jima je všeč praksa. Pa so bili odgovori različni, nekatera področja so jima bila bolj zanimiva kot druga. Povedali sta, da je praksa zelo odvisna od mentorja. Tam kjer so mentorji bolje govorili angleščino, sta se bolje počutili in po njunih besedah sta tudi več odnesle od prakse. Izpostavili sta, da se jima je zdelo zanimivo, kako so slovenske medicinske sestre pogosto zadržane glede sporazumevanja v angleščini. Ni bilo malokrat, da sta naleteli na stavek: »I don’t speak english so good.« Pa sta po nekaj dnevih ugotovili, da znanje angleščine sploh ni slabo, je le nekaj, kar jim je nevsakdanje in so zato bolj zadržane. »Prva dva dni sta bila vedno najtežja, saj smo vsi potrebovali kakšen dan, da smo se navadili eden na drugega in da so začele medicinske sestre brez večjih težav govoriti z nama, potem pa je steklo gladko.« S prakso pri nas sta bili zadovoljni in sta bili na koncu izmenjave veseli, da sta si izbrali Slovenijo, čeprav pred tem nista točno vedeli, kam gresta. Seveda pa tutorstvo tujim študentom ni namenjeno podpori študentom samo v smislu šole in prakse, pač pa je tudi zanimivo doživetje z izmenjavo kulturnih navad, podobnosti, različnosti in priložnost, da tujcem predstavimo našo lepo Slovenijo. Podale smo se na nekaj izletov, v katerih smo vse uživale. Tako smo obiskale dolino Krme, Planinski Dom na Zelenici, kjer smo preživele vikend, sankanje na starem Ljubelju, obisk Adrenalinskega parka na Bledu, dolino reke Soče, …  Žurale smo v Gradzu, na privat zabavi, se družile ob bowlingu, hrani na bone in pečenju potice. Tudi moja družina je zelo odprta za spoznavanje tujcev, zato smo jih povabili na kosilo, da sta imeli možnost poskusiti kislo zelje s pečenico in ajdovimi žganci. Moram reči, da smo preživele kar nekaj čudovitih trenutkov. Vesela sem, da sem bila lahko del njune izmenjave in da sem spoznala dve novi osebi, s katerima smo si po treh mesecih postale kar blizu. Moram priznati, da mi je bilo malo težko, ko sta odšli in upam, da se bomo nekega dne spet srečali. Mogoče že poleti, ena od njiju je bila zelo navdušena nad idejo, da pride v poletnem času pogledat Piran in osvojiti vrh kakšne naše gore.
Temo o prostem času bi zaključila z eno od njunih izjav: »Čeprav na vaši fakulteti ni veliko izmenjav in nisva imeli veliko priložnosti se družiti z drugimi Erazmus plus študenti pa sva spoznali, kako Slovenci živite, kaj počnete v prostem času, ter kako se speče odlična slovenska potica.«

FOTO GALERIJA

Študentka tutorka, Kim Peternel, absolventka