Arhiv

 
 

 

Fakulteta za zdravstvo Jesenice je v sodelovanju z Zdravstveno fakulteto Univerze v Ljubljani, Fakulteto za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, Fakulteto za vede o zdravju Univerze na Primorskem in
Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije organizirala

8. posvet MOJA KARIERA - QUO VADIS z naslovom:

Smernice izobraževanja v zdravstveni negi za program prve stopnje Zdravstvena nega (VS)

Posvet z okroglo mizo je potekal v sredo, 6. 5. 2015 v  Ljubljani, Four Points by Sheraton, Ljubljana Mons, s pričetkom ob 9. uri.

Na 8. posvetu Moja kariera Quo Vadis 6. maja v Ljubljani je stroka predstavila rezultate raziskave o Smernicah za visokošolsko izobraževanje v zdravstveni negi. Smernice bodo zmanjšale zaostanek Slovenije pri urejenosti visokošolskega izobraževanja v evropskem prostoru. Za cilj so sodelujoči zastavili vzpostavitev smernic na nacionalni ravni do konca leta 2015.

Slovenija ima med medicinskimi sestrami kar 66 % osebja s srednješolsko izobrazbo, kar pomembno odstopa od evropskih standardov. »Evropa vzpostavlja le tri profile medicinskih sester: diplominirano medicinsko sestro, medicinsko sestro z naprednimi znanji in medicinsko sestro specialistko.To moramo sprejeti in s tem uskladiti tudi izobraževalni proces v Sloveniji,« je v uvodu poudarila Darinka Klemenc, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. 

Število diplomiranih medicinskih sester bo v naslednjih dveh desetletjih dinamično raslo

Projekcije števila medicinskih sester, ki jih je na podlagi analize ponudbene strani izobraževanja predstavil Radivoje Pribaković Brinovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da bo imela Slovenija v prihodnjih dveh desetletjih med 8.100 in 20.500 diplomiranih medicinskih sester. Visoka dinamiko rasti – danes številka znaša 5.093 - odpira vprašanja ustreznosti izobraževanja z vidika razmerja med srednje- in visokošolskim izobraževanjem, zagotavljanja kakovosti in seveda zaposlovanja diplomantov. Izzval je potrebo po obstoju srednješolskih programov: jih v resnici še potrebujemo? Veliko omejitev vidi v nedorečenosti ciljev načrtovanja in upravljanja sistema zdravstvenega varstva za področje zdravstvene nege. Dopolnil ga je Tit Albreht (NIJZ) in opozoril na nujnost, da izobraževanje vidimo kot »..triperesno deteljiico, ki jo sestavljajo pedagoški proces, praksa in raziskovalno delo.« 

Mag. Zdenka Tičar z Ministrstva za zdravje je izpostavila, da je ministrstvo skladno z zakonodajnimi pristojnostmi vključeno le v srednješolske poklicne in strokovne programe. Zaradi tega prihaja do različnih pogledov in urejenosti sistema. A kot pravi: »V zadnjem času se kaže večja pripravljenost za sodelovanje tudi na pri visokošolskem izobraževanju, zaradi pobud zainteresiranih poklicnih skupin.« Vključevanje v proces vzpostavlja smernic in samoiniciativnost stroke pri zagotavljanju kakovosti je pozdravila tudi dr. Alenka Braček Lalić, predstavnica nacionalne agencije NAKVIS. Priložnost za napredek visokošolskega izobraževanja med drugim vidi v krepitvi znanstveno-raziskovalnega in strokovnega dela.

Smernice zagotavljajo standarde kakovosti

»Prav zato so smernice za izobraževanje v zdravstveni negi izjemnega pomena za razvoj profesionalizacije v zdravstveni negi, saj je urejeno izobraževanje in spremljanje kakovosti le tega, temelj razvoja profesije. Je tudi osnova, da zdravstvena nega razvije zadosten nivo znanja in lastne odgovornosti za njen razvoj, ki temelji na dokazih podprtem delu in raziskovanju,« je poudarila dekanja Fakultete za zdravstvo Jesenice izr. prof. dr. Brigita Skela Savič. Predstavila je rezultate razprave o smernicah v strokovni javnosti, ki je potekala po Defli metodi v marcu 2015. Raziskava je izkazala visoko stopnjo skladnosti glede predlaganih smernic in osvetlila tudi področja, potrebna nadaljnje uskladitve. Med njimi so naziv poklica, ´sentimentalna´ navezanost na srednješolsko izobraževanje, dostopnost in habilitacija kliničnih mentorjev ter posamezni vidik kliničnega usposabljanja. 

Cilj stroke zdravstvene nege je sprejem nacionalnih smernic v letu 2015. V tem času bo izveden drugi krog razprave po Defli metodi z namenom doseči konsenz stroke glede preostalih odprtih vprašanj in s tem zagotoviti ustrezno, strokovno utemeljeno podlago za potrditev smernic na nacionalni ravni.

 

        

Projekt z naslovom »Kontinuiran razvoj sistema kakovosti Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice (VŠZNJ) za doseganje mednarodne odličnosti visokošolskega izobraževanja na področju zdravstva.« delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: 3. Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve: 3.3. Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva.«