Arhiv
3. študentska konferenca s področja zdravstvenih ved: Razvijanje medpoklicnega sodelovanja v času študija na področju zdravstvenih ved
Diplomanti in študentki magistrskega študija uspešno izvedli predstavitve diplomskih del in raziskovalnih projektov na 3. študentski konferenci s področja zdravstvenih ved
Diplomanti in študentki magistrskega študija na VŠZNJ so zelo uspešno izvedli predstavitve prispevkov na 3. študentski konferenci s področja zdravstvenih ved z naslovom Razvijanje medpoklicnega sodelovanja v času študija na področju zdravstvenih ved, ki je potekala na Fakulteti za zdravstvene vede v Mariboru.
Študentka magistrskega študija Avrea Šuntar Erjavšek je pod mentorstvom doc. dr. Brigite Skele Savič v okviru raziskovalnega projekta z naslovom Ocena poteka zdravstvene vzgoje pri pacientih, ki se zdravijo s specifično imunoterapijo zaradi preobčutljivosti na pike kožekrilcev na vzorcu 49 pacientov iz cele Slovenije v raziskavi ugotovila, da so pacienti, ki so dobili jasna navodila o poteku specifične imunoterapije, ki so bili natančno spremljani in spoštljivo obravnavani so z medicinskimi sestrami razvili partnerski in spoštljiv odnos. Pacienti so bili z delom medicinskih sester in zdravnikov v večini zadovoljni, rezultati uspešnosti zdravljenja pa so v Sloveniji primerljivi z rezultati v svetovnem merilu.
Diplomantka Katja Terseglav je v prispevku z naslovom Poklicna molčečnost in varovanje osebnih podatkov pacienta na področju zdravstvene nege, ki je nastal pod mentorstvom doc. dr. Brigite Skele Savič predstavila raziskavo, ki je temeljila na deskriptivni metodi empiričnega raziskovanja. Na podlagi 128 anketnih vprašalnikov je pridobila rezultate, da anketiranci menijo, da ne kršijo III. načela Kodeksa etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije oziroma, da ustrezno postopajo glede varovanja osebnih podatkov pacientov. Anketiranci so pokazali dokaj slabo znanje pri poznavanju zakonodaje.
Diplomant Žiga Bitežnik je v sodelovanju z mentorico in predavateljico Katjo Skinder Savič v raziskavi, ki je temeljila na kavzalno – neeksperimentalni metodi empiričnega raziskovanja na vzorcu 87 anketnih vprašalnikov pridobil rezultate, da anketiranci med najpomembnejše značilnosti timskega dela uvrščajo komunikacijo, medsebojno zaupanje in sodelovanje pri postavljanju organizacijskih ciljev. Statusno hierarhijo na delovnem mestu bolj zaznavajo zdravniki, kot medicinske sestre. Med medicinskimi sestrami je prisotna želja po tesnejšem in bolj kakovostnem sodelovanju med medicino in zdravstveno nego.
Diplomantka Alenka Terbovc je pod mentorstvom mag. Andreja Finka izvedla raziskavo, ki še ni bila izvedena v slovenskem prostoru. Rezultati raziskave z naslovom Modeli odločanja v dispečerski službi zdravstva med zdravstvenimi delavci v Prehospitalnih enotah Kranj, Ljubljana, Celje in Maribor pokažejo, da se modeli odločanja uporabljajo v 60% raziskovanih enot nujne medicinske pomoči ter, da uporaba modelov odločanja prinaša veliko prednosti. Postavlja se vprašanje, kakšno je stanje v dispečerski službi zdravstva drugod po Sloveniji. Avtorja navajata, da je raziskava dobra iztočnica za nadaljnje raziskave, ki bi ugotovile celotno sliko stanja dispečerske službe v Sloveniji.
Diplomantka Janita Tepina je predstavila prispevek z naslovom Pridobljene kompetence v času študija zdravstvene nege na Visoki Šoli za zdravstveno nego Jesenice – vidik medicinsko tehničnih posegov, ki je nastal pod mentorstvom doc. dr. Brigite Skele Savič. V raziskavi je uporabila kvantativni raziskovalni pristop, kjer je na vzorcu 99 anketirancev ugotovila, da so se anketiranci za študij zdravstvene nege odločali zaradi želje po šolanju, izvajanju medicinsko tehničnih posegov ter napredovanja na delovnem mestu. Anketiranci študija zdravstvene nege medicinsko tehnične posege ne dojemajo kot odmik od neposredne zdravstvene nege.
Študentka magistrskega študija Jožica Pirnat je pod mentorstvom doc. dr. Brigite Skele Savič pripravila prispevek z naslovom Vpliv interneta na mlade in vzgoja za zdravje v osnovnem zdravstvenem varstvu. V raziskovalnem projektu je sodelovalo 200 naključno izbranih mladostnikov v dveh starostnih skupinah od 10 do 15 let in od 16 do 20 let. Prekomerna uporaba računalnika in interneta je pri mladih pokazala slabši učni uspeh in prve znake zdravstvenih težav, med drugim tudi bolečino v hrbtenici. Mladostniki navajajo, da so se starši le v četrtini primerov vključevali v njihovo uporabo računalnika in interneta.
Diplomantka Marija Sabrina Vratarič je v sodelovanju z asis. dr. Radojko Kobentar objavila prispevek z naslovom Živim sam, nisem osamljen. V raziskavi je na vzorcu 100 – ih starostnikov ugotovila, da samih živi 30% anketirancev. Vsakodnevno ali občasno osamljenost izražajo starostniki v 18%. V vzorcu tistih, ki vsakodnevno občutijo osamljenost je velika večina z blagimi ali izrazitimi znaki depresije.
4. študentska konferenca bo predvidoma v mesecu juniju 2012 na Visoki šoli za zdravstvo Izola, Univerza na Primorskem.
Utrinke s 3. študentske konference si lahko ogledate tukaj: