Aktualni projekti
Št.:58
Zmanjševanje bolniškega staleža zaradi bolečine v hrbtu
Trajanje projekta: 1. 10. 2017 - 31. 12. 2018
Nosilec projekta: NIJZ
Partnerji projekta: FZAB
Odgovorna oseba: Sanela Pivač, Sedina Kalender Smajlović
Kratek opis projekta
Glavni cilj predlaganega projekta je zmanjšati psihosocialne in finančne posledice bremena, ki ga prinaša pojavljanje bolečine v hrbtu v delovno aktivni populaciji.
Bolečina v hrbtu (BH) je zelo pogost pojav in eden glavnih vzrokov za odsotnost z dela ter obisk pri zdravniku. Z njo se vsaj enkrat v življenju sreča skoraj vsak in predstavlja drugi najpogostejši razlog za odsotnost z dela (1), zato je tudi pomemben ekonomski problem. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (2) (NIJZ) je bila bolečina v hrbtu daleč najpogostejša bolezen hrbta, zaradi katere so ljudje v letu 2015 obiskali ambulanto primarne oz. sekundarne ravni zunajbolnišnične zdravstvene dejavnosti. Kar tri četrtine izmed skupno 278.052 prvih obiskov omenjenih zdravstvenih ambulant v Sloveniji zaradi »bolezni hrbta« je bilo na račun diagnoze iz skupine »bolečine v hrbtu«, ki vključuje diagnoze kot so bolečina v vratu, torakalni hrbtenici, križu, išias, okvara korenin, vnetje maščevja v predelu vratu in hrbta ter druge neopredeljene bolečine v hrbtu. V letu 2015 so prve obravnave pacientov z diagnozami iz skupine »bolečina v hrbtu« zahtevale zaposlitev 14 zdravnikov splošne in družinske medicine za polni delovni čas in prinesle skupno 41.127 primerov bolniške odsotnosti. Najpogosteje so bili zaradi težav s hrbtom z dela odsotni pacienti, stari med 50 in 54 let, bolniška odsotnost pa je v povprečju trajala 25 dni, pri čemer so bili mlajši od 40 let v povprečju odsotni do 20 dni na leto, šestdesetletniki pa približno 40 dni. Samo strošek nadomestil za bolniške odsotnosti na račun bolečine v hrbtu je v letu 2015 delodajalce in zdravstveno blagajno obremenil za približno 42 milijonov evrov. Če bi bil vsak izmed teh pacientov bolniško odsoten le en dan manj, bi delodajalci in zdravstvena blagajna skupaj prihranili več kot 1,5 milijona evrov (2).
Vsak pacient z bolečino v hrbtu potrebuje ustrezno pomoč. Če gre npr. za akutno poškodbo in mišični krč je ustrezna pomoč pacientom drugačna kot če gre za ponavljajoče se epizode akutne bolečine povezane z delovnim mestom in spet drugačna, če gre za bolečino povezano s težkimi psihosocialnimi okoliščinami pacienta itd.
Trenutno sicer že obstajajo strokovne smernice in klinične poti za obravnavo pacientov z bolečino v hrbtu, ki so jih pripravile posamezne stroke (splošni zdravniki, fizioterapevti, ortopedi, idr.) oz. posamezne zdravstvene ustanove (zdravstveni domovi, bolnišnice, ipd.). Težava je v tem, da se smernice med različnimi strokami in ustanovami ne samo razhajajo, temveč si včasih celo nasprotujejo. Po nekaterih smernicah bi morala npr. akutna bolečina v hrbtu pred nadaljnjim zdravljenjem trajati najmanj 6 tednov, po drugih pa bi morali pacienti z akutno epizodo bolečine v hrbtu dobiti fizioterapevtsko pomoč takoj, da se odpravi vzrok zanjo, zmanjša možnost dodatnih zapletov in skrajša trajanje bolniške odsotnosti.
Težava je tudi v tem, da se za zdravljenje bolečine v hrbtu marsikdaj po nepotrebnem troši sredstva, npr. z uporabo preveč slikovnih diagnostičnih postopkov, ko ti niso nujni, z izvajanjem terapij, npr. elektroterapije, ki ne odpravijo vzrokov za bolečino, s prepoznim začetkom zdravljenja, ko pacienti bolečin nimajo več in z napotovanjem pacientov na fizioterapijo, ko ta ni upravičena.
Pri tem se pojavljajo tudi birokratske ovire, povezane npr. z neustrezni prednostnimi kriteriji na delovnem nalogu za fizioterapijo. Ti prednostni kriteriji ne omogočajo razvrščanja pacientov glede na stopnjo nujnosti fizioterapevtske obravnave. Zato se pogosto dogaja, da ljudje z akutno bolečino v hrbtu ne pridejo dovolj hitro do ustrezne fizioterapevtske obravnave, oz. so je deležni, ko bolečina že mine.
Cilji
Glavni namen projekta je zmanjšanje psihosocialnih in finančnih posledic bremena, ki ga prinaša pojavljanje bolečine v hrbtu v delovno aktivni populaciji. Namen bomo uresničili skozi tri glavne cilje, ki so medsebojno odvisni:
1. cilj: izboljšanje zdravstvene obravnave ljudi z bolečinami v hrbtu, kar vključuje:
- izboljšanje dostopnosti do ustrezne zdravstvene obravnave v okviru javnega zdravstvenega sistema za paciente z bolečino v hrbtu in
- izboljšanje vsebine zdravstvene obravnave za paciente z bolečino v hrbtu.
2. cilj: izboljšanje preprečevanja bolečine v hrbtu v delovno aktivni populaciji (primarna preventiva) in zmanjšanje števila ponavljajočih se epizod bolečine v hrbtu v delovno aktivni populaciji (sekundarna preventiva) ob upoštevanju narave dela, ki ga pacient opravlja, in ostalih psiho-socialnih okoliščin, ki so povezane s pojavom bolečine v hrbtu.
3. cilj: izboljšanje preprečevanja bolečine v hrbtu v splošni populaciji, ki vključuje vse starostne skupine ljudi vključno z ranljivimi skupinami: otroci (novorojenčki, malčki), šoloobvezni otroci in mladi odrasli (osnovnošolci, srednješolci, študenti), nezaposleni, nosečnice, mame po porodu, upokojenci.
Projektne aktivnosti
