Aktualno

Izmenjava na Savonia University of Applied Sciences, School of Health Care Kuopio

»Celotna izmenjava na Finskem je bila zame neverjetna izkušnja. Trije meseci so minili kar hitro in moram reči, da sem se v tem obdobju spoznala in naučila veliko novega. Ko sem odhajala na izmenjavo sem bila brez pričakovanj glede klinične prakse, vedela pa sem, da je Finska država, ki ima zelo urejeno zdravstvo in šolstvo, kar po končani izmenjavi lahko potrdim tudi sama.

Moja klinična praksa je bila razdeljena na tri dele; mentalno zdravje, primarno zdravje in nega otroka. Začela sem z mentalnim zdravjem, ki sem ga opravljala pet tednov, najprej na kliniki za zdravljenje odvisnike od droge in nato še v rehabilitacijskem centru. V kliniki za zdravljenje odvisnikov od droge sem preživela tri tedne in moram priznati, da mi je bilo zelo všeč. Presenečena sem bila nad tem, da gre za prostovoljno zdravljenje in se oseba sama odloči za zdravljenje. Gre za celostno obravnavo pacienta, kjer si pacienti tudi sami načrtujejo zdravljenje in so v celoten proces vključeni. Skupaj z zdravnikom se tudi odločijo koliko časa bodo hospitalizirani in koliko miligramov zdravila naj bi dobili (npr.: metadon 60 mg). Tudi osebje je bilo zelo prijazno, vsi so me vključevali v delo in mi skušali na vse načine prevajati finske besede in se pogovarjati z menoj v angleščini. Z menoj je vedno delal eden izmed mentorjev, kar je bilo super in lažje zame. Zjutraj delo poteka normalno, pacienti se sami uredijo. Z zajtrkom in ostalimi obroki nimajo medicinske sestre nič, to vse ureja strežnica, ki tudi pospravi sobe itd. Nato sledijo zdravila, gre za aktivnost pri kateri sem največkrat sodelovala. Zdravila se pripravijo v posebni sobi v lončke in jih nato odnesemo do pacientov, ki jih popijejo pred nami, usta pa po tem pregledamo s svetilko. Nato največkrat pacienti počivajo, se vključujejo v aktivnosti, berejo knjige, grejo do savne ali telovadnice itd. Obiski niso dovoljeni. V rehabilitacijskem centru, kjer sem preživela dva tedna, pa je bilo čisto drugače. Gre za center v katerega se pacienti z različnimi mentalnimi težavami (npr: depresija, bolnik ne more živeti sam…) prostovoljno prijavijo. V rehabilitacijskem centru je bil poudarek predvsem na samostojnosti pacienta, tako da so bile moje aktivnosti kot medicinska sestra rahlo omejene. Več ali manj sem se udeleževala skupin, ki so jih imeli, se pogovarjala s pacienti in jim pomagala pri raznih aktivnostih, kot so kuhanje, sprehajanje, pospravljanje sobe itd. Tudi tukaj sem imela mentorico, ki mi je bila vedno na voljo. Tudi ostali člani zdravstvenega tima in vsi pacienti so me lepo sprejeli.

Nato je sledila praksa na primarnem zdravju, ki je potekala tri tedne. Prvi teden sem delala kot šolska medicinska sestra na srednji poklicni šoli. Imela sem svojo mentorico, ki je znala odlično angleško. Potek dela je namenjen predvsem težavam srednješolcem, ki jih imajo lahko med časom šole. Drugi teden sem preživela v Centru za zdravje v Kuopiu. Ta center obiskujejo predvsem redni pacienti, ki imajo svojo medicinsko sestro in zdravnico. Tukaj mi je bilo zelo všeč, saj sem imela možnost delati stvari, ki jih nisem nikoli prej, kot na primer vstavljanje urinskega katetra pri moškem in odstranjevanje kožnih madežev. Tako zdravnica kot medicinska sestra sta me vedno vključevali v delo in mi omogočili, da sem spoznala veliko novih stvari. Zadnji teden sem preživela na šoli kot patronažna medicinska sestra. Skupaj še z ostalimi študentkami, smo obiskale razne domove in jim pomagale pri osnovnih aktivnostih kot so kuhanje, pranje perila, sprehodi itd. Na tej praksi sem se imela super, saj so me študentke zelo lepo sprejele. Poleg tega je bilo zelo zanimivo videti različne domove in kako različno živijo ljudje.

Zadnji mesec sem imela prakso še na otroškem oddelku v Univerzitetni bolnišnici v Kuopiu. Gre za oddelek, ki zdravi hematološka in onkološka obolenja otrok. Na tem oddelku sem preživela tri tedne in bilo je super. Poleg tega, da me delo z otroci zelo zanima, mi je bila ta praksa všeč tudi zato, ker sem se veliko naučila in opravljala veliko aktivnosti. Imela sem dve super mentorici, ki sta mi urnik prilagodili tako, da sem vedno delala z eno mentorico, imela pa sem celo dve nočni izmeni. Zanimivo se mi je zdelo primerjati Finsko in Slovenijo, saj sta zdravstvena sistema zelo različna. V tej bolnišnici je delo zelo razdeljeno. Medicinska sestra se vedno posveti enemu ali dvema pacientoma, laborantke vzamejo kri, farmacevt pa je odgovoren za pripravo zdravil. Na tem oddelku so imeli pacienti več ali manj CVK kanale, tako da medicinske sestre vzamejo vzorce krvi iz le-teh, ostalo pa vzamejo laborantke. Medicinske sestre so manj obremenjene, tako da si lahko več časa vzamejo za pogovor s pacientom ali igro z otroci. Všeč mi je tudi to, da si lahko študent sam napiše kako si želi delati, na voljo pa ima vse tri izmene; jutranjo, popoldansko in nočno. Nisem ravno jutranji tip človeka, tako da mi je bilo lažje delati popoldne, poleg tega pa vidiš tudi drugačno dinamiko dela in se v bistvu navadiš na troizmensko delo, ki te zagotovo čaka po opravljeni šoli.

Skratka, celotna izkušnja je bila zelo zanimiva. Finska je čudovita dežela, kjer imajo urejeno zdravstvo, kar se kaže tudi z uspešnim zdravljenjem pacientov in njihovim zadovoljstvom. Tudi mesto Kuopio je čudovito z lepo energijo in z zelo prijetnim načinom življenja, prijaznim zlasti do študentov. Poleg tega, da sem spoznala ogromno novih ljudi in spletla številna prijateljstva, sva se zbližali tudi z Branko in postali dobri prijateljici in zelo sem vesela, da sva skupaj delili to izkušnjo.
Upam, da mi bo ta izmenjava pomagala pri iskanju službe in mogoče tudi na ostalih področjih v življenju.«  (Suzana Marinković, 3. letnik)

..........

»Na študentski Erasmus izmenjavi sva s Suzano opravljali klinično prakso na različnih oddelkih. Finskem šolski sistem se razlikuje od našega, saj šolanje traja 4 leta in pol, kar pomeni, da se zadnje leto in pol njihovega šolanja bodoče medicinske sestre (MS) specializirajo za eno od sledečih področij: pediatrično MS, kirurško MS, MS operativnih ved, MS internih ved, MS psihiatrije, nevrologije in mentalnega zdravja in MS za primarno zdravstvo.

Ugotovili sva, da so Finske medicinske sestre fizično veliko manj obremenjene kot slovenske medicinske sestre, saj je njihov sistem dela popolnoma drugačen od našega. Na oddelku kjer se ukvarjajo z mentalnim zdravjem otrok in na oddelku, ki zdravi hematološka in onkološka obolenja otrok je imela MS približno dva do tri paciente na izmeno in se je lahko v celoti posvetila samo le njim; lahko si je vzela več časa za pogovor s pacientom ali za igro z otroci. Finski zdravstveni sistem namreč temelji na celostni obravnavi pacienta. Najine tutorke na Finskem so nama razložile, da le tako lahko pridejo od optimalnega celostnega pristopa k obravnavi pacienta.

Razlikujejo se tudi kompetence MS. Tako ima MS, ki jemlje kri t.i. specializacijo, kar pomeni, da MS brez te specializacije krvi ne more jemati. Po drugi strani pa je v njihovi kompetenci tudi uvajanje urinskega katetra tako pri ženski kot tudi pri moškemu. Na otroškem oddelku v Univerzitetni bolnišnici v Kuopio MS ne pripravlja zdravil, ampak je to naloga farmacevta na samem oddelku. Naloga MS je aplikacija terapije in opazovanje pacientove reakcije na to zdravilo (To pomeni reakcija in možni zaplet ozirona stranski učinek na aplicirano zdravilo). I-V kanile skoraj nisva videli, saj so imeli npr. na oddelku, ki zdravi hematološka in onkološka obolenja otrok na Univerzitetni bolnišnici v Kuopiu skoraj vsi pacienti vstavljene CVK (Centralne venske katetre) in sicer zato, ker so ugotovili, da se stroškovno bolj splača uvesti CVK, ki ga ima pacient vstavljenega 3-5 let, kot venomer vstavljati I-V kanile. Poleg tega je za pacienta manj stresno, če ima vstavljen CVK, kot vsakratno zbadanje. (Branka Rožič, 3. letnik)
 

Fotografije