Aktualno

»Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: 3. Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve: 3.3. Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva.«

 

Rezerva za učinkovitost v zdravstvu je visokošolsko izobražena medicinska sestra

V Sloveniji nujno potrebujemo politično odločitev, kako bo potekalo izobraževanje v zdravstveni negi v prihodnosti. Tako ugotavljajo razpravljalci 7. posveta z mednarodno udeležbo Moja kariera: Quo Vadis: Kazalniki kakovosti in ravni odgovornosti za kakovostno visokošolsko izobraževanje v zdravstveni negi, ki je potekala 27. marca v Ljubljani. Stroka opozarja, da EU Direktiva predstavlja le minimalni standard za izobraževanje reguliranih poklicev. Za kakovost izvedbe izobraževanja v državi, ki je visoko povezana z učinkovitostjo v zdravstvu, je potrebno postaviti nacionalne standarde.

»Smrtnost bolnikov je nižja za tretjino, če je v timu 60 odstotkov univerzitetnih diplomiranih medicinskih sester, ki skrbijo v povprečju za šest bolnikov, v primerjavi s tistimi timi, kjer je univerzitetno izobraženih medicinskih sester pol manj in v povprečju skrbijo za osem bolnikov,« je v uvodu posveta izpostavila najnovejše ugotovitve raziskovalcev izr.prof. dr. Brigita Skela Savič, dekanja Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice. Prav zaradi jasnega in merljivega vpliva izobrazbe na učinkovitost zdravstva poudarja, da s povečanjem visokošolsko izobraženih medicinskih sester Slovenija ne sme zaostajati. Podatki OECD jasno kažejo, da imamo v Sloveniji na 1.000 prebivalcev le 2,5 diplomirane medicinske sestre, izobražene v skladu z EU direktivo. Politika zelo rada prikaže podatek v višini 9,3, ki pa vključuje srednješolsko izobražen kader in bolničarje. S tem podatkom je Slovenija na repu držav OECD po številu diplomiranih medicinskih sester. Politično odločanje o tem mora biti po mnenju dr. Skele Savič združeno s spoznanji stroke, izkušnjami razvitejših držav in raziskav, ki proučujejo pomen znanj in stopnje izobrazbe za izide zdravstvene obravnave.

Uspešna mednarodna praksa temelji na standardih kakovosti izobraževanja in nadgradnji študija

Tuji strokovnjaki prepoznavajo zaostanek Slovenije, ki ima na seznamu aktivnosti medicinskih sester kar 66 odstotkov takih, ki se nanašajo na le srednješolsko izobrazbo: v Evropi prevladuje trend kompetenc na ravni visokošolske oziroma univerzitetne izobrazbe.

Izkušnje Portugalske pri uvajanju nacionalnih standardov in izobraževanja v skladu z EU direktivo je na posvetu predstavila dr. Maria Arminda Costa, nekdanja predsednica FINE (European Federation Of Nurse Educators), podpredsednica FINE dr. Carol Hall pa je osvetlila uvedbo kazalnikov kakovosti po EU direktivi v Veliki Britaniji. Obe izpostavljata, da je zagotavljanje kakovosti eden od ključnih izzivov visokega šolstva na področju zdravstvene nege. Tudi v sosednji Hrvaški čutijo vse večjo potrebo po nadgradnji visokega šolstva na področju zdravstvene nege, natančneje potrebo po doktorskem študiju. »Tovrstno znanstveno-raziskovalno delo je še v povojih, zato primanjkuje ustreznih visokošolskih učiteljev, strokovnih in raziskovalnih dosežkov, velik potencial za zapolnitev te vrzeli pa predstavlja medsebojna regijska povezanost,« je k medregijskemu sodelovanju spodbudila doc. dr. Sonja Kalauz z Zdravstvenog veleučilišta iz Zagreba. Na posvetu so predavatelji osvetlili tudi druge vidike, ki izkazujejo nujnost za dinamičen napredek in potrebo po premikanju meja – tudi v glavah in odnosu med zdravniki ter osebjem zdravstvene nege.

Osrednje sporočilo razpravljalcev posveta je bilo, da je s ciljem učinkovitosti v Sloveniji potrebno vzpostaviti kakovostno in mednarodno primerljivo izobraževanje v zdravstveni negi, bazični vstop v poklic pa naj predstavlja visokošolsko izobražen kader. Pred visokošolskimi zavodi je umestitev nove Direktive za izobraževanje in samoevalvacija učinkov magistrskega študija ter razvoj doktorskega študija, kjer so si bili udeleženci okrogle mize enotni, da potrebujemo skupni doktorski študij vseh visokošolskih zavodov in vključitev visokošolskih učiteljev iz tujine.


 

Več informacij: Alenka Rožnik Kirar, dekanat@vszn-je.si, T: +386 4 5869 360