Aktualno

'Vedno smo tako delali', je odgovor, ki ga v zdravstveni negi ne smemo slišati, poudarjajo strokovnjakinje in strokovnjaki iz Slovenije ter tujine, ki 11. in 12. junija na 8. mednarodni znanstveni konferenci o zdravstveni negi na Bledu predstavljajo znanstvene prispevke. Zdravstvena nega pacientov se mora razvijati, sprejemati novosti in mora temeljiti na najboljši praksi, podprti s konkretnimi raziskovalni ugotovitvami, je osrednje sporočilo konference.
»Konferenca je plod medsebojnega sodelovanja stroke in prakse ter sooblikuje področje zdravstvene nege,« je 70 udeležencev iz šestih držav uvodoma nagovorila dekanja Fakultete za zdravstveno nego Jesenice, izr. prof. dr. Brigita Skela Savič.

Starajoča se populacija prinaša izzive tudi v zdravstveno nego
V predstavitvi raziskovalne dejavnosti zdravstvene nege v Nemčiji je dr. Birgit Vosseler z Univerze za uporabne študije Ravensburg-Weingarten med drugim izpostavila raziskovalne izzive, ki jih na področje zdravstvene nege prinaša tudi starajoča se družba, kot je na primer zdravstvena nega ter oskrba starejših.
Slovenci nismo izjema. Število ljudi, ki živijo z demenco, ki je eden od najpogostejših duševnih motenj starejših, se povečuje s starostjo. Slovenska raziskava mag. Jožice Ramšak Pajk in dr. Simone Hvalič Touzery s Fakultete za zdravstvo Jesenice potrjuje, da si ljudje z demenco čim dlje želijo ostati v domači oskrbi, kar je velik izziv za bližnje. Ugotavljata še, da primanjkuje formalnih strokovnih izobraževanj o področju demence.

Slovenske bolnišnice slabo vključujejo prakse, temelječe na dokazih
V raziskavi o prepričanju in uporabi na dokazih podprte prakse na področju zdravstvene nege med visokošolsko izobraženimi medicinskimi sestrami, tehniki in zdravstveniki v 19 bolnišnicah raziskovalke dr. Brigita Skela Savič, dr. Katja Pesjak in dr. Bojana Lobe z jeseniške fakultete za zdravstvo ugotavljajo, da so na dokazih podprte prakse v slovenskih bolnišnicah zelo slabo implementirane. Rezultati kažejo, da so razvoj, spremljanje in izboljševanja lastnega dela skoraj nerazviti. Raziskovalke managerje zdravstvene nege pozivajo k vpeljavi »jasne razvojne vizije raziskovanja in na dokazih podprte prakse v zdravstveni negi ter njeni umestitvi v celotno delovanje bolnišnice.«

Gorenjci bolj zdravi v primerjavi s celotno slovensko populacijo
V petek, 12. junija, bo drugi konferenčni dan otvorila Alenka Hafner z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (OE Kranj), ki bo predstavila zdravje in vedenjski slog prebivalcev Gorenjske in celotne Slovenije. V raziskavi Hafnerjeva ugotavlja, da so bili Gorenjci v primerjavi s celotno populacijo v zadnjem letu redkeje pri splošnem zdravniku ali specialistu, redkeje pa so bili tudi sprejeti v bolnišnico. Zdravniki so jim v nižjem deležu odkrili vse dejavnike tveganja in bolezni – izjeme so kronične obstruktivne pljučne bolezni in bolezni ščitnice. Neustrezno se prehranjuje 22 % odraslih Gorenjcev, kar je manj kot v Sloveniji. Prekomerno prehranjenih oziroma debelih je skoraj 59 % anketirancev z Gorenjske, skoraj 38 % pa jih ni telesno dovolj dejavnih.

Izobraževanje gasilcev v prvi pomoči je nujno
»Poznavanje po¬teka reševanja in utečeno delovanje sta ključnega pomena za kakovostno in hitro oskrbo poškodovanih na terenu, kjer velikokrat odločajo minute, zato je dobro sodelovanje med ekipami nujne medicinske pomoči ter gasilci nujno,« v prispevku, ki ga bodo na konferenci predstavili v petek, poudarjajo Lea Šelekar, Nino Fijačko in dr. Gregor Štiglic iz mariborske fakultete. Da so prav gasilci tisti, ki bodo v prihodnje igrali pomembno vlogo pri prvi pomoči ob nenadni srčnem zastoju, pa ugotavlja tudi študent jeseniške fakultete za zdravstvo Robert Skuhala. Glede na rezultate njegove in drugih raziskav Skuhala pravi, da bomo morali v državi sprejeti ustrezen program izobraževanja gasilcev.

Na konferenci skupaj 53 znanstvenih prispevkov
Namen dvodnevne konference je stroki ter javnosti predstaviti aktualno mednarodno in nacionalno raziskovalno ter razvojno delo s področja zdravstvene nege in podati predloge razvojnih strategij na področju sodobne zdravstvene obravnave v zaostrenih ekonomskih pogojih. Na konferenci, ki jo Fakulteta za zdravstvo Jesenice organizira v sodelovanju z ostalimi tremi zdravstvenimi fakultetami pri nas, bo v dveh dneh predstavljenih 53 znanstvenih prispevkov sodelujočih domačih in tujih strokovnjakov iz kliničnih okolij, visokošolskih inštitucij ter magistrskih študentov.

Za dodatne informacije se obrnite na mag. Sašo Mlakar, telefon: 04 586 93 68 ali po e-pošti: smlakar@fzj.si in dekanat@fzj.si.

FOTO GALERIJA