Aktualno

Bolečine v križu negativno vplivajo na kakovost zdravstvene obravnave, delovno učinkovitost in tudi na stroške zdravstvenega sistema

JESENICE, 13. oktober 2016 – Fakulteta za zdravstvo Jesenice je danes predstavila rezultate projekta, ki kažejo, da se je z bolečinami v križu srečalo že več kot 85 odstotkov zaposlenih v zdravstveni negi v Sloveniji. Zaradi teh bolečin je skoraj polovica zaposlenih že zmanjšala delovno aktivnost, približno dve tretjini pa tudi fizično dejavnost v prostem času. Fakulteta za zdravstvo Jesenice je na podlagi ugotovitev projekta že razvila sodobne zdravstveno-vzgojne izobraževalne programe z ukrepi za krepitev telesnega zdravja na področju skeletno-mišičnega sistema. S tovrstnimi ukrepi je mogoče znižati pogostost bolečin v križu, vendar le to ni dovolj. Ključno vlogo ima management zdravstvenih zavodov, saj raziskava pokaže na veliko pomanjkanje opreme za dvigovanje bremen, nezadovoljstvo z delom in nizke kadrovske standarde v izmenskem delu, ki se izkažejo kot vzroki za pojav bolečine. S celotnim pristopom na tem področju je mogoče odpraviti del vzrokov za odsotnost z dela in invalidnost ter prispevati k zniževanju stroškov zdravstvenega sistema.

Prva reprezentativna raziskava o bolečini v križu pri zaposlenih v zdravstveni negi v Sloveniji

»Mednarodna spoznanja kažejo, da so zaposleni v zdravstveni negi med najbolj ogroženimi poklicnimi skupinami za pojav kostno-mišičnih obolenj, vendar v Sloveniji na tem področju še nismo imeli reprezentativne raziskave,« je povedala izr. prof. dr. Brigita Skela Savič, vodja projektne skupine, dekanja FZJ. »Lani smo zato s podporo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije začeli izvajati obsežen projekt, katerega cilj je bil ugotoviti razsežnosti pojava bolečine v križu pri zaposlenih v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah in prepoznati vzroke zanje. Ugotovitev, da se je kar 85 odstotkov zaposlenih že srečalo z bolečinami v križu, kar je več kot v primerljivih raziskavah v drugih državah, je resno opozorilo, da je v slovenskem zdravstvu treba storiti več za preprečevanje tovrstnih poklicnih boleznih. To bi bilo dobro tako za zdravje in počutje samih zaposlenih kot tudi za kakovost zdravstvene obravnave pacientov in bi imelo tudi dolgoročne finančne učinke.«

V sklopu projekta je skupina raziskovalk izvedla reprezentativno raziskavo o bolečini v križu pri zaposlenih v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah, na katero se je odzvalo 16 bolnišnic in več kot 1700 zaposlenih v zdravstveni negi. Ključna ugotovitev raziskave je, da se je z bolečino v križu srečalo kar 85,9 odstotka, v zadnjem tednu pred raziskavo pa 55 odstotkov zaposlenih v zdravstveni negi. Bolečina je bila bolj prisotna pri ženskah kot pri moških, hkrati pa narašča tudi s starostjo, z delovno dobo in s številom let dela na trenutnem delovnem mestu. Bolečina v križu je povezana tudi z izpostavljenostjo stresu, s prezentizmom (prisotnostjo na delovnem mestu kljub bolezni), z izmenskim delom, s številom medicinskih sester v delovni izmeni, z dvigovanjem bremen, ki tehtajo več kot 45 kg, dvigovanjem pacienta v postelji in z delom stoje. Zaradi bolečine v križu je v zadnjem letu 49,2 odstotka anketirancev zmanjšalo delovno aktivnost (doma in na delovnem mestu) ter 66,2 odstotka fizično dejavnost (gibanje, šport) v prostem času. 35,7 odstotka jih je jemalo zdravila za lajšanje bolečine v križu, od tega 13 odstotkov vsakodnevno in 87 odstotkov občasno.

Raziskava pokaže, poleg povezanih dejavnikov za bolečino v križu, tudi na vzročne dejavnike, kar ima posebno težo. Dokazani vzročni dejavniki so stres na delovnem mestu, opravljanje dela kljub prisotnosti bolečine v križu, starost in manjše število izvajalcev v delovni izmeni glede na dogovorjeni kadrovski normativ na delovnem mestu posameznika.

Preventivni ukrepi za krepitev telesnega zdravja

»Raziskava prinaša pomembna spoznanja za zdravstveni management, ki mora več pozornosti nameniti ustreznosti kadrovskih normativov ter preprečevanju prezentizma in slabega počutja na delovnem mestu. Rotacija delovnih mest glede na zahtevnost delovnih pogojev in starost zaposlenih oziroma število let dela na istem delovnem mestu bi morala biti eden od primarnih ukrepov,« je povedala doc. dr. Simona Hvalič Touzery, članica projektne skupine, prodekanja za raziskovanje FZJ. »Zdravstveni managerji se morajo v večji meri zavedati, da neobvladovanje bolečine v križu in povezanih tveganj pomembno vpliva na kakovost, delovno učinkovitost in tudi stroške zdravstvene obravnave.«

Na osnovi ugotovljenih potreb je Fakulteta za zdravstvo Jesenice razvila sodobne zdravstveno-vzgojne izobraževalne programe promocije zdravja na delovnem mestu, ki vključujejo aktivnosti gibanja in telesne drže na delovnem mestu, uporabo ergonomskih pripomočkov ter pristope za zmanjševanje negativnih učinkov na delu in povečanje skrbi za dobro počutje. Programi temeljijo na delavnicah z interaktivno brošuro in dvema kratkima filmoma, kar nazorno približa praktične ukrepe za varnejše delo in krepitev telesnega zdravja na področju skeletno-mišičnega sistema.

»Pričakujemo pozitivne učinke izvedbe projekta na zdravje zaposlenih v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah in zmanjšanje bolniških odsotnosti,« je povedala dr. Vesna Čuk, članica projektne skupine »S praktičnim vzgojno-izobraževalnim gradivom širimo primere dobrih praks s ciljem znižanja deleža zdravstvenega absentizma in posledičnim zmanjšanjem stroškov zdravstvenih organizacij in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.«

O projektu

Projekt Promocija zdravja na delovnem mestu: preprečevanje in obvladovanje bolečine v križu pri zaposlenih v zdravstveni negi je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letih 2015 in 2016 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Projektna skupina: izr. prof. dr. Brigita Skela Savič (nosilka projekta); doc. dr. Simona Hvalič Touzery; dr. Katja Pesjak; dr. Vesna Čuk; Sedina Kalender Smajlović, mag. zdrav. neg.; Sandra Arh, dipl. fiziot.; Polona Vidmar Beravs, dipl. fiziot.; Marta Smodiš, mag. zdr. neg.

O Fakulteti za zdravstvo Jesenice

Fakulteta za zdravstvo Jesenice (FZJ) je mlada, sodobna in ambiciozna fakulteta, ki nudi kakovostno visokošolsko izobrazbo s področja zdravstvene nege in zdravstva. Njeni začetki segajo v leto 2007, z naprednimi pedagoškimi pristopi, razvejanim mednarodnim sodelovanjem ter izjemnim poudarkom na raziskavah in razvoju pa se je v nekaj letih povzpela med vodilne fakultete v Sloveniji. Kot prva fakulteta na področju zdravstvenih programov v Sloveniji je pridobila mednarodno akreditacijo za študij zdravstvene nege na prvi in drugi bolonjski stopnji.

Več informacij: Saša Mlakar, 04 586 93 68, smlakar@fzj.si