Aktualno

Ljubljana, 21. september 2017 – Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin in Univerzitetni klinični center Ljubljana sta danes v prostorih UKC-ja Ljubljana organizirala Znanstveno kavarno, sproščen pogovor strokovnjakov o razvoju zdravstvene nege kot stroke. Na dogodku, ki predstavlja sodoben pristop k popularizaciji znanosti, so o rešitvah za večjo uveljavljenost zdravstvene nege kot znanstvene stroke v Sloveniji skupaj z drugimi udeleženci razpravljali Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Nevenka Brolih, glavna medicinska sestra UKC-ja Ljubljana, in doc. dr. Andrej Starc, dekan Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani.

Pogovor je vodila izr. prof. dr. Brigita Skela Savič, dekanja Fakultete za zdravstvo Angele Boškin, ki je izpostavila dejstvo, da Slovenija dosledno upošteva evropsko direktivo glede minimalne usposobljenosti pri vseh reguliranih poklicih, kot so zdravniki, zobozdravniki, farmacevti, babice, veterinarji in arhitekti, razen pri enem, to je pri medicinskih sestrah. Zaradi tega in primerjalno nizkega deleža diplomiranih medicinskih sester v Sloveniji določene njihove kompetence izvajajo srednješolsko izobraženi tehniki zdravstvene nege, ki pa po zahtevah omenjene evropske direktive in smernicah mednarodnih organizacij, kot je Mednarodni svet medicinskih sester (ICN), za to nimajo ustrezne izobrazbe in kompetenc.

»Evropske in svetovne raziskave vedno znova izpostavljajo izjemen pomen ustreznega zaposlovanja v zdravstveni negi, ki ima dokazano učinke na izide zdravstvene obravnave, znižuje stroške, zmanjšuje bolnišnične okužbe, krajša čas hospitalizacije, niža število ponovnih sprejemov v bolnišnico idr.,« je povedala izr. prof. dr. Brigita Skela Savič, dekanja FZAB. »Nekateri delodajalci so se v Evropi in tudi pri nas med zadnjo gospodarsko krizo odločali, da so na delovna mesta diplomiranih medicinskih sester (professional nurse) zaposlovali tiste, ki niso visokošolsko izobražene ali izobražene v skladu z EU direktivo (assistant nurse). Njihov namen je bil varčevanje. Odgovor na tako kadrovsko politiko je dala odmevna raziskava Aikenove s sodelavci, ki je pokazala, da ima vsako zmanjšanje deleža po EU direktivi izobraženih medicinskih sester v timu zdravstvene nege določene negativne posledice pri pacientih.«

Rezultati raziskave Aikenove s sodelavci1: če v timu zdravstvene nege, ki skrbi za 25 kirurških pacientov in ga sestavljajo štiri diplomirane medicinske sestre in dva nižje izobražena izvajalca zdravstvene nege, nadomestimo eno diplomirano medicinsko sestro z nižje izobraženim izvajalcem zdravstvene nege, povečamo verjetnost za smrtnost pacientov kar za 21 %. Raziskava je potekala v Belgiji, Angliji, Španiji, Švici in na Finskem.

»Po odločbi Ministrstva za zdravje smo učna baza za dijake in študente različnih študijskih programov, predvsem s področja zdravstva. Med drugim smo pomembna učna baza za izvajanje kliničnega usposabljanja študentov študijskega programa Zdravstvena nega FZAB. Raziskovalno delo izvajamo s številnimi terciarnimi raziskovalnimi projekti. Prizadevamo si za delovanje Skupine za raziskovanje v zdravstveni in babiški negi, s katero želimo sodelovati pri razvoju raziskovalne dejavnosti v kliničnem okolju. Zavedamo se, da samo z dobro kadrovsko zasedbo s strani visokoizobraženih in usposobljenih medicinskih sester pomembno vplivamo na kakovostno obravnavo pacientov, saj to vpliva tudi na manj neželenih dogodkov, kot so padci pacientov, pojav razjede zaradi pritiska ter drugih kazalnikov kakovosti, kot navajajo rezultati raziskave Aikenove s sodelavci¹. Napredek v medicini in razvoj novih tehnologij povečujeta tudi zahteve po številu zaposlenih v zdravstveni negi. Krajše ležalne dobe pacientov v bolnišničnem okolju, večja obravnava pacientov v ambulantni dejavnosti in v okviru dnevnih in enodnevnih obravnav predstavljajo tudi večje potrebe po zdravstveni negi, tudi v povezavi z daljšo življenjsko dobo prebivalcev in s povečevanjem števila kroničnih obolenj med prebivalci,« je poudarila Nevenka Brolih, viš. med. sestra, dipl. ekon., glavna medicinska sestra UKC-ja Ljubljana.

O projektu Zdravstvena nega kot znanstvena disciplina v Sloveniji

Današnja Znanstvena kavarna je zaključni dogodek projekta »Zdravstvena nega kot znanstvena disciplina v Sloveniji – mednarodno primerljiv sistem sekundarnega in terciarnega izobraževanja v zdravstveni negi kot temelj raziskav in prispevka k trajnostnemu družbenemu razvoju«. Nosilka projekta, ki je med drugim zajemal sistematični pregled literature, izvedbo raziskav med osnovnošolci, dijaki, študenti, mentorji v zdravstvenih zavodih ter učitelji v srednjih šolah in fakultetah, je Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin, kot partnerji pa sodelujejo še Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem, Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Pedagoški inštitut. Dvoletni projekt sta financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Več o projektu: www.fzab.si/crp/.

O Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin

Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin (FZAB, prej Fakulteta za zdravstvo Jesenice) je sodobna in ambiciozna fakulteta, ki nudi kakovostno visokošolsko izobrazbo. Njeni začetki segajo v leto 2007, z naprednimi pedagoškimi pristopi, razvejanim mednarodnim sodelovanjem ter izjemnim poudarkom na raziskavah in razvoju pa se je v nekaj letih povzpela med vodilne fakultete v Sloveniji. Kot prva fakulteta na področju zdravstvenih programov v Sloveniji je pridobila mednarodno akreditacijo za študij zdravstvene nege na 1. in 2. bolonjski stopnji, leta 2016 pa je akreditirala tudi doktorski študij Zdravstvene vede (3. bolonjska stopnja). Več o FZAB: www.fzab.si.

O Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL)

UKC Ljubljana je bolnišnica, ki izvaja zdravstveno dejavnost na sekundarni in terciarni ravni. Na področju sekundarne zdravstvene dejavnosti zagotavljamo prebivalcem svoje regije vse bolnišnične storitve, ki jih vsebuje javni program, z enako dostopnostjo, kot jo uživajo prebivalci drugih regij, v okviru možnosti in ob upoštevanju načela svobodne izbire pa tudi prebivalcem drugih regij. Na področju terciarne zdravstvene dejavnosti skrbimo za enakomeren, mednarodno primerljiv in na znanstvenih dokazih temelječ razvoj vseh bolnišničnih specialnosti, ki jih Slovenija potrebuje. Usposobljeni smo za obravnavo najbolj zapletenih in redkih primerov bolezni in smo zato referenčna bolnišnica za paciente, ki se zdravijo v drugih bolnišnicah v državi. V UKC Ljubljana obravnavamo v bolnišnični dejavnost približno 37 odstotkov pacientov iz drugih regij ter več kot osem odstotkov pacientov, ki so premeščenih iz drugih slovenskih bolnišnic v UKC Ljubljana. Po velikosti smo največja zdravstvena ustanova v Sloveniji in s tem tudi največji delodajalec. V letu 2016 smo zaposlovali v povprečju 8.022 sodelavcev, od tega 1.226 (15 %) zdravnikov, 3.937 (49 %) izvajalcev zdravstvene in babiške nege, 916 (11 %) ostalih zdravstvenih sodelavcev ter 1.943 (24 %) ne-zdravstvenih sodelavcev. Poleg zdravstvene dejavnosti izvajamo tudi izobraževalno in znanstveno dejavnost.


Več informacij:
•    Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin: dekanat@fzab.si, 04 5869 360
•    Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana: soj@kclj.si


1 Aiken LH, Sloane D, Griffiths P, et al Nursing skill mix in European hospitals: cross-sectional study of the association with mortality, patient ratings, and quality of care. Dostopno na: http://qualitysafety.bmj.com/content/early/2016/11/03/bmjqs-2016-005567
   
FOTO GALERIJA (Fotografije: UKC Ljubljana)