Kompetence diplomanta
Temeljni cilj visokošolskega strokovnega študijskega programa Delovna terapija je usposobiti strokovnjaka, ki bo razumel človekovo delovanje v vseh življenjskih obdobjih na različnih področjih okupacije in okoliščinah.
Splošne kompetence diplomanta delovne terapije so:
- uporaba pridobljenega znanje, aplikacija znanja v različne kontekste v praksi,
- sposobnost prilagajanja različnim situacijam,
- sposobnost uporabe socio-kulturnih spretnost,
- uporaba pridobljenih znanj v različnih življenjskih obdobjih,
- tvorno in kooperativno sodeluje v timih oziroma delovnih skupinah,
- pridobivanje, kritično vrednotenje in presoja informacij,
- avtonomnost pri svojem strokovnem delu,
- sposobnost analize, sinteze in akcije,
- diferenciacija in uporaba ustreznih metod in postopkov,
- uporaba komunikacijskih spretnosti,
- uporaba načel profesionalne etike ter refleksija,
- sposobnost razvoja raziskovalno-razvojne dimenzije lastnega področja in dela,
- uporaba razpoložljivih virov izobraževanja - vseživljenjsko učenje,
- uporaba sodobnih tehnologij in procesov za izvajanje strokovnega dela,
- kritična presoja.
Predmetno-specifične kompetence:
- samostojno izvajanje delovno-terapevtskega procesa,
- samostojno izvajanje delovno-terapevtske dejavnosti temelječe na razumevanju človekovega delovanja na področju skrbi za sebe, na produktivnem področju, na področju prostega časa, vse to v soo
dvisnosti od okoliščin,
- uporaba komunikacijskih spretnosti in tehnik za sposobnost jasnega in učinkovitega komuniciranja
- prilagoditev kontekstu multikulturnosti,
- uporaba pridobljenih znanj za delovno-terapevtsko obravnavo v različnih skupinah (mladi, starejši, otroci),
- uporaba pridobljenih znanj za vzgojo, poučevanje in informiranje uporabnikov / pacientov,
- uporaba pridobljenih znanj za vzgojo, poučevanje in informiranje (neformalnih) oskrbovalcev,
- sposobnost izvajanja delovno-terapevstkih postopkov s ciljem ohranjanja duševnega zdravja,
- sposobnost svetovanja in usmerjanje uporabnikov pri nadaljevanju ali vključevanju v specifične rehabilitacijske postopke/obravnave,
- postavljanje in načrtovanje ciljev v povezavi z izvedenimi ocenjevanji in željami uporabnika, vključujoč uporabnikove sposobnosti,
- definiranje, prepoznavanje in uporaba optimalnih postopkov pri vzdrževanju, vzpostavljanju in izboljševanju motoričnih, procesnih in socialno interakcijskih spretnosti uporabnika,
- ocenjevanje potreb uporabnika, analiza in interpretacija dobljenih rezultatov,
- analiza in interpretacija izvedenega dela,
- aktivno sodelovanje na različnih nivojih zdravstvenega in socialnega varstva tako pri pripravi kot pri oblikovanju strategij in obravnava vključene uporabnike,
- uporaba znanja za presojo v kompleksnih situacijah pri načrtovanju in izvajanju delovno-terapevtske obravnave, reševanje kompleksnih problemov različnih področij rehabilitacije ter sposobnost razumskega vrednotenja in uporabe na dokazih temelječe prakse,
- sposobnost pridobivanja in nadgrajevanja strokovnih znanj ter implementacija slednjega v prakso,
- sposobnost sodelovanja in vključevanja v temeljne in aplikativne raziskave ter podpiranje napredka stroke z raziskovalnim delom,
- vrednotenje etičnih načel delovno-terapevtske prakse, osebna odgovornost, poštenost, inovativnost, profesionalnost ter razvoj kritičnega razmišljanja,
- prepoznavanja pomena kakovosti in varnosti delovno-terapevtskih obravnav pri zagotavljanju kakovostne in varne zdravstvene obravnave pacientov,
- analiziranje trendov zdravja in prepoznavanja potreb posameznih skupin prebivalstva po delovno-terapevtskih storitvah, vključujoč načrtovanje, pripravo programov ter vrednotenje implementiranih sprememb,
- prepoznavanje, utemeljevanje in argumentiranje zgradbe človeškega telesa, sodobnih osnove patologije ter spremembe skeletno-mišičnega sistema,
- uporaba strokovne slovenske in osnovne latinske terminologije v kontekstu skeletno-mišičnega sistema,
- prepoznavanje razvoja in delovanja otroka,
- pojasnjevanje procesa delovne terapije v obdobju otroka uporaba v praksi,
- pojasniti osnovno fiziologijo nevro-mišičnega sistema in prilagoditev na napor;
- načrtovanje oskrbe in potrebnih ukrepov za stabilizacijo ogroženega pacienta,
- prilagoditev nujnih ukrepov pri osebah s posebnimi potrebami,
- definirati intervencije v delovni terapiji na področju duševnega zdravja,
- definirati in promovirati aktivnosti za razumevanje različnih nivojev duševnega zdravja.
1. Znanje in razumevanje:
- pridobljeno znanje vključuje razumevanje ljudi kot poklicnih bitij v kompleksnih kontekstih, vključno z raznolikostjo, zdravjem, dobrim počutjem ter delovno in socialno pravičnostjo.
- sposobnost analiziranja in vrednotenja vpliva okolja ter kontekstualnih dejavnikov na participacijo in socialno pravičnost.
- delovni terapevt mora imeti odgovornost pri uporabi svojega znanja v profesionalnih in družbenih okoljih, upoštevajoč etiko in trajnost.
2. Poklicno razmišljanje in proces:
- razumevanje konceptualnih in procesnih modelov delovne terapije ter profesionalnih etičnih standardov.
- uporaba reflektivnega profesionalnega razmišljanja in pristopov, temelječih na dokazih, v terapevtskem procesu.
- zmožnost etičnega in sodelovalnega izvajanja delovnih terapevtskih storitev v skladu z zakonodajo in profesionalno integriteto.
3. Kritično mišljenje in znanstveni pristop:
- poznavanje in razumevanje znanstvenih procesov, raziskovalnih paradigem ter metodologij.
- sposobnost zbiranja, interpretiranja in uporabe ustreznih dokazov v praksi ali raziskavah.
- kritično vrednotenje raziskav in iskanje alternativ za reševanje družbenih izzivov ter promocijo zdravja in dobrega počutja.
4. Vodstvo, upravljanje in inovacije:
- znanje o teorijah moči ter njihovem vplivu na prakso, izobraževanje in raziskovanje.
- razumevanje vodstvenih in podjetniških veščin ter prilagajanje spremembam za zadovoljevanje poklicnih potreb posameznikov, skupin in skupnosti.
- vodenje in odgovornost za etično ter trajnostno prakso, prilagojeno spreminjajočim se družbenim potrebam.
5. Komunikacija in sodelovanje:
- razumevanje narave komunikacije, procesov in tehnologij, vključno z digitalnimi orodji.
- sposobnost učinkovitega sodelovanja ter vzpostavljanja profesionalnih odnosov.
- zmožnost zagovarjanja poklicnih pravic in pravice do participacije za posameznike in skupnosti.
6. Nenehni profesionalni razvoj:
- razumevanje metod in orodij za reflektivno prakso in nenehno strokovno izpopolnjevanje.
- prilagodljivost in odgovornost za življenjsko učenje ter razvoj profesionalne identitete za ustrezanje spreminjajočim se družbenim potrebam.
Splošne kompetence diplomanta delovne terapije so:
- uporaba pridobljenega znanje, aplikacija znanja v različne kontekste v praksi,
- sposobnost prilagajanja različnim situacijam,
- sposobnost uporabe socio-kulturnih spretnost,
- uporaba pridobljenih znanj v različnih življenjskih obdobjih,
- tvorno in kooperativno sodeluje v timih oziroma delovnih skupinah,
- pridobivanje, kritično vrednotenje in presoja informacij,
- avtonomnost pri svojem strokovnem delu,
- sposobnost analize, sinteze in akcije,
- diferenciacija in uporaba ustreznih metod in postopkov,
- uporaba komunikacijskih spretnosti,
- uporaba načel profesionalne etike ter refleksija,
- sposobnost razvoja raziskovalno-razvojne dimenzije lastnega področja in dela,
- uporaba razpoložljivih virov izobraževanja - vseživljenjsko učenje,
- uporaba sodobnih tehnologij in procesov za izvajanje strokovnega dela,
- kritična presoja.
Predmetno-specifične kompetence:
- samostojno izvajanje delovno-terapevtskega procesa,
- samostojno izvajanje delovno-terapevtske dejavnosti temelječe na razumevanju človekovega delovanja na področju skrbi za sebe, na produktivnem področju, na področju prostega časa, vse to v soo
dvisnosti od okoliščin,
- uporaba komunikacijskih spretnosti in tehnik za sposobnost jasnega in učinkovitega komuniciranja
- prilagoditev kontekstu multikulturnosti,
- uporaba pridobljenih znanj za delovno-terapevtsko obravnavo v različnih skupinah (mladi, starejši, otroci),
- uporaba pridobljenih znanj za vzgojo, poučevanje in informiranje uporabnikov / pacientov,
- uporaba pridobljenih znanj za vzgojo, poučevanje in informiranje (neformalnih) oskrbovalcev,
- sposobnost izvajanja delovno-terapevstkih postopkov s ciljem ohranjanja duševnega zdravja,
- sposobnost svetovanja in usmerjanje uporabnikov pri nadaljevanju ali vključevanju v specifične rehabilitacijske postopke/obravnave,
- postavljanje in načrtovanje ciljev v povezavi z izvedenimi ocenjevanji in željami uporabnika, vključujoč uporabnikove sposobnosti,
- definiranje, prepoznavanje in uporaba optimalnih postopkov pri vzdrževanju, vzpostavljanju in izboljševanju motoričnih, procesnih in socialno interakcijskih spretnosti uporabnika,
- ocenjevanje potreb uporabnika, analiza in interpretacija dobljenih rezultatov,
- analiza in interpretacija izvedenega dela,
- aktivno sodelovanje na različnih nivojih zdravstvenega in socialnega varstva tako pri pripravi kot pri oblikovanju strategij in obravnava vključene uporabnike,
- uporaba znanja za presojo v kompleksnih situacijah pri načrtovanju in izvajanju delovno-terapevtske obravnave, reševanje kompleksnih problemov različnih področij rehabilitacije ter sposobnost razumskega vrednotenja in uporabe na dokazih temelječe prakse,
- sposobnost pridobivanja in nadgrajevanja strokovnih znanj ter implementacija slednjega v prakso,
- sposobnost sodelovanja in vključevanja v temeljne in aplikativne raziskave ter podpiranje napredka stroke z raziskovalnim delom,
- vrednotenje etičnih načel delovno-terapevtske prakse, osebna odgovornost, poštenost, inovativnost, profesionalnost ter razvoj kritičnega razmišljanja,
- prepoznavanja pomena kakovosti in varnosti delovno-terapevtskih obravnav pri zagotavljanju kakovostne in varne zdravstvene obravnave pacientov,
- analiziranje trendov zdravja in prepoznavanja potreb posameznih skupin prebivalstva po delovno-terapevtskih storitvah, vključujoč načrtovanje, pripravo programov ter vrednotenje implementiranih sprememb,
- prepoznavanje, utemeljevanje in argumentiranje zgradbe človeškega telesa, sodobnih osnove patologije ter spremembe skeletno-mišičnega sistema,
- uporaba strokovne slovenske in osnovne latinske terminologije v kontekstu skeletno-mišičnega sistema,
- prepoznavanje razvoja in delovanja otroka,
- pojasnjevanje procesa delovne terapije v obdobju otroka uporaba v praksi,
- pojasniti osnovno fiziologijo nevro-mišičnega sistema in prilagoditev na napor;
- načrtovanje oskrbe in potrebnih ukrepov za stabilizacijo ogroženega pacienta,
- prilagoditev nujnih ukrepov pri osebah s posebnimi potrebami,
- definirati intervencije v delovni terapiji na področju duševnega zdravja,
- definirati in promovirati aktivnosti za razumevanje različnih nivojev duševnega zdravja.
1. Znanje in razumevanje:
- pridobljeno znanje vključuje razumevanje ljudi kot poklicnih bitij v kompleksnih kontekstih, vključno z raznolikostjo, zdravjem, dobrim počutjem ter delovno in socialno pravičnostjo.
- sposobnost analiziranja in vrednotenja vpliva okolja ter kontekstualnih dejavnikov na participacijo in socialno pravičnost.
- delovni terapevt mora imeti odgovornost pri uporabi svojega znanja v profesionalnih in družbenih okoljih, upoštevajoč etiko in trajnost.
2. Poklicno razmišljanje in proces:
- razumevanje konceptualnih in procesnih modelov delovne terapije ter profesionalnih etičnih standardov.
- uporaba reflektivnega profesionalnega razmišljanja in pristopov, temelječih na dokazih, v terapevtskem procesu.
- zmožnost etičnega in sodelovalnega izvajanja delovnih terapevtskih storitev v skladu z zakonodajo in profesionalno integriteto.
3. Kritično mišljenje in znanstveni pristop:
- poznavanje in razumevanje znanstvenih procesov, raziskovalnih paradigem ter metodologij.
- sposobnost zbiranja, interpretiranja in uporabe ustreznih dokazov v praksi ali raziskavah.
- kritično vrednotenje raziskav in iskanje alternativ za reševanje družbenih izzivov ter promocijo zdravja in dobrega počutja.
4. Vodstvo, upravljanje in inovacije:
- znanje o teorijah moči ter njihovem vplivu na prakso, izobraževanje in raziskovanje.
- razumevanje vodstvenih in podjetniških veščin ter prilagajanje spremembam za zadovoljevanje poklicnih potreb posameznikov, skupin in skupnosti.
- vodenje in odgovornost za etično ter trajnostno prakso, prilagojeno spreminjajočim se družbenim potrebam.
5. Komunikacija in sodelovanje:
- razumevanje narave komunikacije, procesov in tehnologij, vključno z digitalnimi orodji.
- sposobnost učinkovitega sodelovanja ter vzpostavljanja profesionalnih odnosov.
- zmožnost zagovarjanja poklicnih pravic in pravice do participacije za posameznike in skupnosti.
6. Nenehni profesionalni razvoj:
- razumevanje metod in orodij za reflektivno prakso in nenehno strokovno izpopolnjevanje.
- prilagodljivost in odgovornost za življenjsko učenje ter razvoj profesionalne identitete za ustrezanje spreminjajočim se družbenim potrebam.
