Nevrologija in nevrofiziologija
|
Modul: |
Fizioterapija |
ECTS: |
4 |
Kontaktne ure predavanja: |
60 |
Kontaktne ure seminar: |
/ |
Kontaktne ure kabinetnih vaj: |
/ |
Kontaktne ure kliničnega usposabljanja: |
/ |
Nosilec predmeta: |
prof. dr. Tomaž Pogačnik
prof. dr. David Božidar Vodušek |
Letnik: |
3. letnik
|
|
Nosilec predmeta: |
prof. dr. Tomaž Pogačnik
prof. dr. David Božidar Vodušek |
Izvajalci predmeta: |
- prof. dr. Tomaž Pogačnik
- prof. dr. David Božidar Vodušek
|
Stopnja: |
Visokostrokovni študijski program prve stopnje |
Semester: |
Zimski |
Jezik: |
Slovenski
|
Cilji in predmetno
specifične kompetence: |
Študent:
- teoretična in praktična podlaga za dve bistveni prvini bodočega poklicnega dela diplomanta, za samostojno fizioterapevtsko obravnavo nevrološkega bolnika in smiselno uporabo metod nevrofizioterapije. Pri obojem naj bi diplomant fizioterapije pridobil toliko razumevanja o delovanju fizioloških mehanizmov živčevja tako v zdravem stanju kot pri nevroloških in drugih boleznih, da bi lahko samostojno (čeprav v sodelovanju z bolnikovim zdravnikom) indiciral in izvajal fizioterapevtske postopke, spremljal ter ocenjeval njihove učinke.
Znanje in razumevanje:
- razume in pozna delovanje živčevja v celoti in njegovih podsistemov;
- razume osnovne fiziološke procese, na katerih temelji delovanje živčevja na ravni receptorja, sinapse, nevrona, nevroloških sistemov in integrativnih mehanizmov globalnega živčevja;
- podrobneje spozna osnovne mehanizme senzorike, motorike in njune integracije v smiselno vedenje kot odziv na okolje in notranje fiziološke potrebe, kakor tudi osnove višjih živčnih dejavnosti;
- podrobneje spozna nekatere značilnosti funkcionalne nevroanatomije, zlasti senzoričnih in motoričnih sistemov, preprostih in kompleksnih refleksov ter integrativnih mehanizmov, vključno s humoralnimi mehanizmi nevroregulacije. Spozna nekatere podrobnosti topografske nevroanatomije, ki so pomembni za razumevanje simptomov in znakov žariščnih okvar živčevja;
- razume naravo patoloških pojavov v delovanju živčevja: pozitivnih in negativnih pojavov, simptomov in znakov iritacije, funkcijskih izpadov zaradi začasno ali trajno okvarjene strukture, zaradi funkcijske prevlade ekscitacijskih ali inhibicijskih struktur, ki so navadno pod nadzorstvom okvarjenih ali so njim antagonistične, in razvoj novih vzorcev, s katerimi skuša živčevje doseči novo ravnovesje;
- spozna dinamičnost razvoja funkcijskih motenj, pomen akutnega ali kroničnega nastopa strukturne okvare, na drugi strani pa plastičnost in kompenzacijske in regenerativne zmožnosti živčevja;
- razume fiziološke temelje in razlago za empirično razvite nevrofizioterapevtske tehnike, spozna pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za njihovo uspešno uporabo pri posameznem bolniku, zna oceniti indikacije in kontraindikacije zanje.
|
Obvezna literatura: |
- Lavrič, A., 2007. Klinična nevrološka preiskava, 4. izd. Ljubljana: Medicinski razgledi.
- Woollacott, M., 2001. Motor control. Theory and practical applications. Philadelphia: Lippincott Williams & Wilkins.
- Fowler, T.J. & Scanding, J.W., 2003. Clinical Neurology. 3rd ed. Arnold London.
- Hauser, S.L. & Josephson, S.A., eds., 2010. Harrison's Neurology in Clinical Medicine, 2nd ed. New York [etc.] : McGraw-Hill Medical Publishing Division.
- Kandel, R.E.& Schwarts, H.J. & Jessel, M.T.& Siegelbaum,A.S.& Hudspeth,A., 2012. Principles of neural science. 5th ed. McGraw-Hill Education Medical.
|
Priporočljiva literatura: |
|
Pogoji za vključitev v delo
oziroma za opravljanje
študijskih obveznosti: |
Predavanja, individualno delo študentov.
Pogoj za pristop k izpitu:
- 50% prisotnost na predavanjih
|
Metode ocenjevanja: |
|