Psihološki in sociološki vidiki zdravja

• doc. dr. Katja Pesjak
• mag. Peter Markič, viš. pred.

• razumel sodobne paradigme in koncepte o zdravju in boleznih;  
• osvojil znanja o dejavnikih zdravja;
• pridobil slovensko, evropsko in globalno dimenzijo neenakosti v zdravju; 
• razumel pomen multikulturnih kompetenc in lastne kulturne pristranskosti;
• osvojil družbeno pogojena znanja, ki bodo pripomogla k boljši komunikaciji s pacienti in njihovimi družinami;
• razumel pomen psihologije v zdravstvu;
• razumel povezanost med telesom, duševnostjo in duhovnostjo;
• se bo zavedal pomembnosti skrbi zase.

• razumevanje družbene določenosti zdravja in bolezni;
• razumevanje socialnopsiholoških in globalnih dejavnikov zdravja in bolezni;
• razumevanje pomena multikulturnih kompetenc v zdravstveni negi;
• razumevanje posledic predsodkov in stereotipov za kakovost zdravstvene nege;
• zavedanje in razumevanje pomena psihologije in psiholoških veščin v zdravstvu;
• razumevanje pomembnih medosebnih procesov in grupne dinamike;
• zavedanje pomena duševnosti pri zdravljenju.

• Lipovec Čebron, U., ed., 2016. Kulturne kompetence in zdravstvena oskrba: priročnik za razvijanje kulturnih kompetenc zdravstvenih delavcev. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.  Available at: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/prirocnik_kulturne_kompetence_2016.pdf
• Ule, M., 2009. Spregledana razmerja. O družbenih vidikih sodobne medicine. Maribor: Aristej. 
• Denny, E. & Earle, S., 2016.  Sociology for nurses. 3rd ed. Cambridge: Polity Press. 
• Hvalič Touzery, S., 2014. Kulturne kompetence medicinskih sester kot dejavnik kakovosti oskrbe pacientov. In: S. Pivač, et al., eds. 8. šola za klinične mentorje. Klinično usposabljanje skozi EU direktivo in mednarodne standarde ter izkušnje v Sloveniji: količina in kakovost kliničnega usposabljanja: zbornik predavanj. Jesenice: Fakulteta za zdravstvo, pp. 46-55.
• Rakovec Felser, Z., 2009. Psihologija telesnega bolnika in njegovega okolja. Maribor: Založba Pivec.
• Niven, N., 2006. The Psychology of Nursing Care. Edinburgh: Palgrave Macmillan.
• Payne, S., Waker J., 2002. Psihologija v zdravstveni negi. Ljubljana: Educy.

• Klemenc-Ketiš, Z., 2009. Medikalizacija. Učno gradivo za 26. učne delavnice za zdravnike družinske medicine. Družinska medicina,7, suplement 4. Available at: http://www.drmed.org/wp-content/uploads/2014/06/Medikalizacija.pdf
• White, K., 2017. An Introduction to the Sociology of Health and Illness. 3rd ed. London: Sage. 
• Kamin, T., 2011. Zdravje na barikadah : dileme promocije zdravja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
• Nyblade,  L.,  Stockton,  M.A.,  Giger,  K.,  Bond,  V.,  Ekstrand,  M.L., Lean, R.M., et al., 2019. Stigma in health facilities: why it matters and how we can change it. BMC Medicine, 17(1), p. 25. https://doi.org/10.1186/s12916-019-1256-2 PMid:30764806; PMCid:PMC6376713
• Dispenza, J., 2018. Placebo ste vi. Brežice: Primus.
• Howick, J., 2020. Doktor TI. Ljubljana: Mladinska knjiga.
• Mate, G., 2019. Ko telo reče ne. Brežice: Primus.
• Šimleša, B., 2022. (P)ostani zdrav. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Pogoji za pristop k izpitu:

• 50%/30% obvezna prisotnost na predavanjih
• 100% prisotnost na e-seminarju in pozitivno ocenjena seminarska naloga

• pisni izpit (80% ocene)
• seminarska naloga (20% ocene)