Nujna medicinska pomoč in izredne razmere

• Andrej Fink, MSHS (ZDA), viš. pred.
  
• Jože Prestor, viš. pred.

• Uveljavljanje in spoštovanje človekovih pravic in drugačnosti v luči fizičnih, psiholoških, duhovnih in socialnih potreb avtonomnih posameznikov, ob upoštevanju njihovih mnenj, prepričanj, vrednot in kulture ter mednarodnih in nacionalnih poklicnih etičnih kodeksov, kakor tudi etičnega vidika zagotavljanja zdravstvenega varstva; zagotavljanje pravice do zasebnosti in zaupnosti podatkov v zdravstveni obravnavi.
• Prevzemanje odgovornosti za vseživljenjsko učenje in stalni strokovni razvoj.
• Prevzemanje odgovornosti za lastno poklicno delovanje in prepoznavanje omejitev pri obsegu lastne prakse in kompetenc.
• Samostojno varovanje zdravja in dobrobiti posameznikov, družin in skupin v zdravstveni oskrbi, zagotavljanju njihove varnosti in spodbujanje njihove avtonomnosti.
• Sposobnost za kritično razmišljanje in sistemski pristop pri reševanju problemov in sprejemanju odločitev v nujni medicinski pomoči v kontekstu profesionalnosti le-te. 
• Sposobnost za celovito komunikacijo, interakcijo in učinkovito delo s sodelavci in na inderdisciplinarni ravni in za terapevtsko delo s posamezniki, družinami ali skupinami.
• Samostojna uporaba elektronskih zdravstvenih kartotek, dokumentiranje nudene nujne medicinske pomoči;
• Samostojno pridobivanje, uporaba in izmenjava informacij med pacienti in zdravstvenimi delavci ter v zdravstvenih ustanovah ter socialnem okolju.
• Implementacija znanstvenih izsledkov v prakso, podprto z dokazi.
• Izkazovanje zadovoljivega znanja in sposobnostmi za zagotovitev strokovne in varne nujne medicinske pomoči.
• Primerno in pravočasno odzivanje na nepričakovane in hitre spremembe razmer.
• Samostojno izvajanje učinkovitih ukrepov ob izrednih razmerah ali ob naravnih in drugih nesrečah, ki zagotavljajo ohranjanje življenj in njihovo kakovost.

• Izkazovanje etičnega, pravnega in humanističnega ravnanja pri vseh postopkih izvajanja nujne medicinske pomoči.
• Sprejemanje odgovornosti za lastno poklicno delo, prepoznavanje omejitev pri obsegu lastne prakse in kompetenc.
• Zagotavljanje pravice do zasebnosti ob spoštovanju zaupnosti informacij, ki se nanašajo na izvajanje nujne medicinske pomoči.
• Izobraževanje posameznikov in skupin o ukrepih za preprečevanje bolezni in uporabi storitev, ki jih nudi sistem nujne medicinske pomoči.
• Kritična presoja, uporaba znanj in izkušenj pri prepoznavanju težav in situacij ter pri njihovem reševanju.
• Učinkovito reševanje problemov, ki nastanejo med oskrbo pacientov, njihovih družin in skupnosti, z uporabo materialov in s sredstvi, ki so na voljo.
• Uporaba IT sistemov, ki so na voljo v zdravstvenem sistemu.
• Prevzemanje odgovornosti kot član interdisciplinarnega tima.
• Izkazovanje pozitivnega odnosa do nenehnih izboljšav.
• Predanost timskemu delu.
• Prevzemanje odgovornosti za lasten strokovne razvoj glede na najnovejše znanstvene in tehnološke izsledke.
• Definiranje vidikov podpore življenjskim funkcijam ob srčnem zastoju.
• Prepoznavanje indikacij za izvajanje oživljanja.
• Poznavanje glavnih tehnik za oceno, da gre za navidezno smrt.
• Postavitev interventnih indikacij za pomoč pacientu s srčnim zastojem.
• Specifikacija zaporedja ukrepov pri osnovni vitalni podpori.
• Prepoznavanje najpogostejših napak pri oživljanju pri srčnem zastoju.
• Prepoznavanje najpogostejših zapletov pri oživljanju pri kardiorespiratornem zastoju.
• Prepoznavanje tveganj povezanih s profilom izvajalca postopkov oživljanja.
• Razlikovanje med naravnimi nesrečami in izrednimi dogodki v zdravstvu.
• Prepoznavanje primernega načina prenosa in transporta poškodovanca v zdravstveno ustanovo glede na okoliščine dogodka.
• Ločevanje vidikov triaže med naravnimi nesrečami in razvrščanjem ob izrednih dogodkih v zdravstvu.
• Naštevanje različnih stopenj prioritete glede na potrebno oskrbo.
• Navajanje korakov pri oblikovanju akcijskega načrta, pri čemer je potrebno slediti postopku in sredstvom, ki so na voljo.
• Klasifikacija dejanj, ki jih je treba opraviti v primerih nesreč, ki vključujejo nuklearna, radiološka, kemična ali biološka tveganja.

• Strand,  M.,  ed., 2023.  Urgentna medicina.  Maribor:  Univerza v mariboru,  Medicinska fakulteta. 
• Mesec, U. & Germ, T., eds., 2023. Oskrba poškodovancev v zunajbolnišnični nmp – zbornik predavanj [elektronsko gradivo]. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Sekcija reševalcev v zdravstvu 2023. Dostopno na: https://sekcija-resevalci.si/Dokumenti/Literatura/Zborniki/Oskrba-poskodovancev-v-zunajbolni%C5%A1ni%C4%8Dni-NMP-2023.pdf.
• Prestor, J, ed., 2018. Oskrba dihalne poti in umetna ventilacija v predbolnišničnem okolju – priročnik [elektronsko gradivo]. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Sekcija reševalcev v zdravstvu 2018. Dostopno na: https://sekcija-resevalci.si/Dokumenti/Izobrazevanja/Oskrba-dihalne-poti/ZBORNIK-OSKRBA-DIHALNE-POTI-IN-UMETNA-VENTILACIJA.pdf.
• Posavec, A. ed., 2023. Imobilizacija s sodobnimi pripomočki v predbolnišničnem okolju – priročnik   [elektronsko gradivo]. Ljubljana Zbornica zdravstvene in babiške nege – Zveza strokovnih  društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Sekcija reševalcev v zdravstvu 2023. Dostopno na: https://sekcija-resevalci.si/Dokumenti/Literatura/Zborniki/Sodobna-imobilizacija-v-predbolni%C5%A1ni%C4%8Dnem-okolju-2024.pdf.
• Jordan, S.K., 2017. Emergency Nursing Core Curriculum. St. Louis: Sauders; 2017.
• Fink, A., 2015. Dispečerska služba zdravstva. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje; 2015.
• Dujić, D., ed., 2013. Smernice za delovanje sistema nujne medicinske pomoči ob množičnih nesrečah [elektronsko gradivo]. Ministrstvo za zdravje RS; 2013. Dostopno na: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/kakovost/NMP_2013/mnozicne_nesrece/Smernice_NMP_mnozicne_tisk_2.pdf.
• Kraigher, A. & Čakš Jager, N., eds., 2015. Katastrofna medicina: učbenik za specializante javnega zdravja 1.  in 2. del. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje.
• Prestor, J., ed., 2018. Interpretacija ekg zapisa v predbolnišničnem okolju [elektronsko gradivo].  Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege – Zveza strokovnih  društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Sekcija reševalcev v zdravstvu 2018. Dostopno na: https://sekcija-resevalci.si/Dokumenti/Literatura/Zborniki/Interpretacija-EKG-zapisa-na-terenu-2014.pdf.
• Šarc, L., ed., 2019. Zdravstvene smernice za ravnanje služb nujne medicinske pomoči v kemijskih nesrečah [elektronsko gradivo]. Ljubljana:Ministrstvo za zdravje RS; 2019. Dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/razno/Organizacija-zdravstvenega-varstva/Katastrofna/Smernice-za-delovanje-sluzb-NMP-ob-kemijskih-bioloskih-radioloskih-in-jedrskih-nesrecah-v2.pdf 
• Gradišek, P., Grošelj Grenc, M. & Strdin Košir, A., eds., 2021. Smernice evropskega reanimacijskega sveta za oživljanje 2021 [elektronsko gradivo]. Slovenski svet za reanimacijo, Slovensko združenje za urgentno medicino. Dostopno na: https://slors.szum.si/wp-content/uploads/2024/07/smernice_2021.pdf.

Študent  mora  za  pristop  na  klinično  prakso izpolnjevati naslednje pogoje:

• imeti mora veljavno zdravniško spričevalo, ki dovoljuje opravljanje dela dipl. m. s./dipl. ZN;
• biti mora cepljen proti hepatitisu B;
• sklenjeno mora imeti zavarovanje študentov iz 17. in 18. člena ZZVZZ za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ko je oseba udeležena v akcijah in nalogah;
• imeti mora predpisana varovalna oblačila, obutev in osebno opremo.

• Pisni izpit;
• opisno ocenjevanje klinične prakse (področje ocenjevanja: profesionalno vedenje, komunikacija, sodelovanje, individualno delo študenta na klinični praksi);
• uspešno opravljena klinična praksa je pogoj za napredovanje v višji letnik;
• opravljen kolokvij ob koncu vaj (pogoj za priznanje vaj); kolokvij je pisni in praktični (algoritem oživljanja).